Ostriga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Crassostrea gigas

Ostriga je skupno ime za več nesorodnih skupin školjk. Živijo v plitvih obalnih morjih po vsem svetu. Lupina je z notranje strani obdana z biserno matico. Biserna matica lahko popolnoma obdaja tujke in tako tvori bisere.

Prave ostrige pravimo predstavnikom družine Ostreidae, ki vključuje tudi užitne vrste.

Uporaba v kulinariki[uredi | uredi kodo]

Ostrige praviloma jemo surove z malo limoninega soka in so danes cenjena delikatesa. Vsebujejo vitamine A, B1 in B2 ter magnezij, cink, kalcij, fosfor in jodid.

V 20. stoletju so bile školjke v Angliji hrana revnih ljudi. Zaradi povečanega onesnaženja morij in izumiranja školjk je ta možnost odpadla. Zaradi povečanega povpraševanja in majhne ponudbe so cene ostrig narasle.