Janez Bosko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Sveti Janez Bosco)
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Janez Bosko
San Giovanni Bosco.jpg

Carlo Felice Deasti 1887, Don Bosko
oče in učitelj mladine
Rojstvo 16. avgust 1815, Becchi, Piemontsko kraljestvo;

sedaj Colle don Bosco, Italija

Smrt 31. januar 1888, Turin, Italija
Priznavanje rimskokatoliška Cerkev
Beatifikacija 2. junij 1929, Rim (papež Pij XI.)
Kanonizacija 1. april-Velika noč 1934, Vatikan, Rim (papež Pij XI.)
Večje svetišče Bazilika na Colle don Bosco, Turin, Italija
Cerkev v Mariboru (v gradnji)
God 31. januar
Atributi duhovniški talar, obkrožen z mladino, klečalnik,
Zavetništvo mladina, fantje, vzgojitelji, duhovniki, odvisniki, tiskarji, vajenci, bogoslovci,

Janez Bosko (sprva Giovanni Melchiorre Bosco), italijanski rimskokatoliški duhovnik in pedagog, * 16. avgust 1815, Becchi (Piemonte, Italija), † 31. januar 1888, Torino.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

»Don Bosko« velja za ideal modernega duhovnika, kot apostol mladine in odličen pedagog. Rodil se je 16. avgusta 1815 v vasici Becchi blizu Turina v Piemontu, ki se sedaj po svetniku imenuje Colle don Bosco. Oče Franc (Francesco) se je drugič poročil, ker mu je prva žena po rojstvu sina Antona kmalu umrla. Marjeta (Margherita) Occhiena mu je rodila sina Janeza in Jožefa. Ko je bil Janezek poldrugo leto star, mu je oče umrl za pljučnico. Z odločnostjo, pridnim delom in globoko vero je skrbela za družino. Ni se več poročila; pozneje je zapustila ljubo ji kmetijo in šla pomagat sinu in njegovim dečkom v Valdoko (Valdocco) v Turinu, kjer je kuhala, prala in šivala. Zanjo se je začel postopek za beatifikacijo.

Zaradi revščine in neprilik s polbratom je moral mladi Janez od doma. Tam si je z velikimi napori in odpovedmi, iznajdljivostjo in pridnim delom priskrbel sredstva, da je lahko postal duhovnik. Že kot deček je zbiral mladino in jih učil verskih resnic. Svoje nauke je popestril s pesmijo, igranjem in rokohitrskimi spretnostmi. Leta 1841 je bil posvečen v duhovnika in od tedaj se je posvetil izključno vzgoji zapuščene mladine v Torinu. Že leta 1846 je ustanovil prvi oratorij sv. Frančiška Saleškega, leta 1859 pa kongregacijo ali družbo don Boskovih salezijancev, pozneje pa še redovno družbo hčera Marije Pomočnice v sodelovanju z Marijo Dominiko Mazzarello, ki je postala njena prva vrhovna predstojnica in je tudi razglašena za svetnico. Sestre so skrbele in to delajo še danes, predvsem za vzgojo revne in zapuščene ženske mladine. Osrednja naloga salezijancev je bila vzgoja revne, zapuščene in ogrožene (in tudi druge) mladine. Bil je tudi nadarjen pisatelj. Veliko dobrega je napravil s svojim katoliškim berivom Letture Cattoliche. Nekaj podobnega so v Sloveniji rakovniške Knjižice. Umrl je 31. januarja 1888. Papež Pij XI. ga je razglasil za svetnika 1. aprila 1934.

Svetega Janeza Boska kažejo slike v duhovniškem oblačilu, obkroženega z mladino. Pri nas so ga med drugimi upodabljali Božidar Jakac (slika v Ljubljani), Stane Kregar (slika v Zagrebu), Trupej (slika na Rakovniku in v Splitu) ter Lojze Perko mlajši. Več uspelih slik je narisal salezijanski sobrat Ciril Jerič (po Sloveniji, v Srbiji v Beogradu na Karaburmi, v Črni gori v Podgorici in drugod). Don Bosko je zavetnik mladine, mladinskih dušnih pastirjev ter katoliških založb. V Slovenijo so prišli salezijanci 23. novembra leta 1901 in ustanovili postojanko na Rakovniku v Ljubljani. Njihovo uspešno delo za ubogo in zapuščeno mladino je opisal priljubljeni mladinski pisatelj Fran Milčinski v knjigi Ptički brez gnezda. Na Rakovniku v Ljubljani je tudi sedež ljubljanske (slovenske) inšpektorije. Sedaj delujejo salezijanci iz ljubljanske inšpektorije v Sloveniji, zamejstvu, diaspori in misijonih. Na področju bivše Jugoslavije delujejo don Boskovi salezijanci na Hrvaškem, kjer imajo svojo lastno inšpektorijo oziroma provinco (1972); nadalje delujejo v Bosni, v Srbiji, Vojvodini, na Kosovem in v Črni Gori.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]