SARS

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

SARS (sindrom akutne respiratorne stiske) je resna respiratorna bolezen, ki jo povzroča koronavirus.[1] Gre za atipično pljučnico, ki so jo prvič opazili novembra 2002 v kitajski provinci Guangdong.[2] V času do julija 2003 je grozila pandemija; po znanih podatkih se je okužilo 8.096 ljudi, od tega je bilo 774 smrtnih primerov.[3]

Maja 2005 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da je bolezen iztrebljena – to je šele druga bolezen, ki je dobila takšno oznako, prve so bile črne koze. Odtlej niso zaznali nobene okužbe niti niso odkrili virusa kjer koli izven laboratorijev.[4]

Smrtnost okužbe je pri bolnikih, mlajših od 24 let, znašala 1 odstotek, pri bolnikih, starih 25–45 let 6 odstotkov, pri starih 45–64 let 15 odstotkov, pri starejših od 65 let pa kar več kot 50 odstotkov.[5]

Povzročitelj[uredi | uredi kodo]

Navadno povzročajo atipične pljučnice bakterije, kot so klamidije, mikoplazme in legionele, vendar pri bolnikih s SARS-om teh bakterij niso odkrili. Bolezen se tudi ni odzivala na zdravljenje z antibiotiki. Zatorej so se pojavile domneve, da je povzročitelj virus. Sprva so menili, da je povztočitelj paramiksovirus, 26. marca 2003 pa so se pojavili močnejši sumi, da gre za koronavirus. Virus so kot nov tip koronavirusov hkrati identificirali na hongkonški univerzi, hamburškem inštitutu Bernhard-Nocht-Institut in v atlantskem Centru za nadzor bolezni. Na podlagi virusovega genoma obstajata teoriji, da je nov virus nastal bodisi z mutacijo ali pa je že obstoječ virus preskočil iz neke živalske vrste tudi na človeka. Virusov genom je uspelo dešifrirati kanadskim raziskovalcem.

Nekateri strokovnjaki menijo, da predstavlja žarišče virusov določena redka živalska vrsta, ki živi na jugu Kitajske in ki jo tam uživajo kot delikateso. Ugotovili so tudi, da lahko imajo kot vektorji okužbe pomembno vlogo ščurki.

Septembra 2005 je študija na številnih divjih živalih širšega hongkonškega območja pokazala, da virus prenašajo tudi netopirji Rhinopholus sinicus. V kar 40 odstotkih primerov so bili omenjeni netopirji okuženi s koronavirusi, ki so genetsko zelo podobni virusom, odkritih pri bolnikih s SARS-om. Vendar netopirji niso kazali nobenih bolezenskih znakov.

Dokončnih dokazov o naravnem rezervoarju virusov še ni.

Simptomi[uredi | uredi kodo]

Inkubacijska doba okužbe znaša 2–7 dni. Simptomi, ki jih omenja SZO, so:

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Ker so povzročitelji virusi, antibiotiki niso učinkoviti. Zato so simptome lajšali zlasti z antipiretiki, dovajanjem kisika ter umetno ventilacijo.

Bolnike je treba izolirati.

Strokovnjaki so preskušali učinkovitost zdravil proti aidsu, hepatitisu, gripi in drugih protivirusnih zdravil.

Leta 2006 so s sistematičnim pregledom vseh študij, izvedenih leta 2003 med epidemijo, ugotovili, da ni nobenih dokazov o učinkovitosti protivirusnih zdravil, steroidov in drugih zdravil.[6]

Najpogosteje uporabljena zdravila pri bolnikih so bili kortikosteroidi in ribavarin, vendar brez dokazane učinkovitosti.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Thiel V (editor). (2007). Coronaviruses: Molecular and Cellular Biology (1st ed. izd.). Caister Academic Press. ISBN 978-1-904455-16-5 . 
  2. ^ [1]
  3. ^ WHO | Summary of probable SARS cases with onset of illness from 1 November 2002 to 31 July 2003
  4. ^ After Its Epidemic Arrival, SARS Vanishes, The New York Times, 15. maj 2005. Pridobljeno 17. maj 2008
  5. ^ Update 49 - SARS case fatality ratio, incubation period, World Health Organization, 7. maj 2003. Pridobljeno 17. maja 2008.
  6. ^ Stockman LJ, Bellamy R, Garner P (2006). "SARS: systematic review of treatment effects". PLoS Med. 3 (9): e343. doi:10.1371/journal.pmed.0030343. PMC 1564166. PMID 16968120.