Brussels Cycling Classic
| Podatki o dirki | |
|---|---|
| Datum | junij |
| Regija | Belgija |
| Disciplina | cestna |
| Tekmovanje | UCI ProSeries |
| Tip | Mini klasika |
| Spletna stran | brusselscyclingclassic.be |
| Zgodovina | |
| Prva izvedba | 1893 |
| Št. izvedb | 103 |
| Prvi zmagovalec |  André Henri |
| Največ zmag |  Robbie McEwen (5) |
| Zadnji zmagovalec |  Arnaud Démare |
Brussels Cycling Classic (do leta 2012 znana kot Pariz–Bruselj) je pomladanska enodnevna mini klasična kolesarska dirka v Belgiji, prvič organizirana leta 1893 in velja za eno najstarejših kolesarskih dirk na svetu. V preteklosti je ta dirka, vse tja do 1980ih let, poleg današnjih 5 spomenikov, Pariz–Tours in Valonske puščice, je le ta veljala za izjemno prestižno, za eno izmed 8 originalnih klasik. Danes je to polklasika, en rang nižje in je trenutno del serije UCI ProSeries.[1][2][3][1][4]
Res pa je, da je imela dirka vmes veliko problemov z kontinuiteto, saj je bila druga izvedba dirke na sporedu šele leta 1906, če ne štejemo obeh svetovnih vojn, pa dirke ni bilo tudi med leti 1967 in 1972.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Leta 1893 so izvedli prvo, amatersko dirko Pariz–Bruselj, ki je bila dolga kar 397 kilometrov. Naslednja, druga dirka, na sporedu šele 13 let kasneje, je bila izpeljana v dveh dneh in dveh etapah. Leta 1907 je dirka spet postala enodnevna, in se hitro uveljavila kot spomladanska klasika, na sporedu tam nekje konec aprila med dirkama Pariz–Roubaix in Gent–Wevelgem. Leta 1960 je dirka izgubila na svojem prestižu, predvsem zaradi prometnih zamaškov in bolj promovirane dirke Amstel Gold Race, ki jo je nadomestila na koledarju spomladanskih klasik. Leta 1973 je dirko zmagal tudi sloviti Eddy Merckx, pa tudi imena kot so Freddy Maertens, Remco Evenpoel, Dylan Groenewegen in Robbie McEwen.
Leta 2012 je dirka še zadnjič potekala po dveh državah, od leta 2013 naprej ko je spremenila svoje ime, pa v celoti poteka samo še po Belgiji.
Dolžina trase[uredi | uredi kodo]
Pred letom 1926, je bila dirka zmeraj daljša od 400 km, najdaljša, kar 440 km med leti 1913 in 1914. Prva dirka po koncu prve svetovne vojne je bila dolga 417 km, a se je ta z leti krajšala, danes nekje na 200 km. Je pa še v novejših časih, leta 1987 ko je slavil Wim Arras, dolžina trase merila 309 km. Najhitrejša izvedba dirke je bila leta 1975, ko je veter v hrbet pomagal Freddy Maertensu, ko je odpeljal z rekordno povprečno hitrostjo 46.11 km/h.
Moški[uredi | uredi kodo]
Zmagovalci po letih[uredi | uredi kodo]
Večkratni zmagovalci[uredi | uredi kodo]
| Zmage | Kolesar | Edicija |
|---|---|---|
| 5 | Robbie McEwen |
2002, 2005, 2006, 2007, 2008 |
| 3 | Octave Lapize |
1911, 1912, 1913 |
| Félix Sellier |
1922, 1923, 1924 | |
| 2 | Marcel Hendrickx |
1954, 1955 |
| Rik Van Looy |
1956, 1957 | |
 Felice Gimondi |
1966, 1976 | |
| Ludo Peeters |
1977, 1979 | |
 Rolf Sørensen |
1992, 1994 | |
| Tom Boonen |
2012, 2016 | |
 André Greipel |
2013, 2014 |
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 "European Cycling: The 20 Greatest Races", Noel Henderson, ISBN 0-941950-20-4, Pages 104 to 107, Gives history of race and details of memorable races.
- ↑ Cyclingnews.com. Paris-Brussels maintains name.
- ↑ "Mr. Tom – The True Story Of Tom Simpson", Chris Sidwell, ISBN 1-874739-14-5, Page 139, Gives details of 1963 race.
- ↑ Cyclingarchives.com. Gives some history of race and yearly winners.