Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih. Memfis je imel v zgodnji bronasti dobi okoli 30.000 prebivalci in je bil največje mesto v tistem času. Ur v srednji bronasti dobi ocenjujejo, da je imel okoli 65.000 prebivalcev; Babilon v pozni bronasti dobi podobno - imel naj bi med 50 - 60.000 prebivalci, medtem ko so jih imele Ninive okoli 20-30.000 in dosegle 100.000 samo v železni dobi (okoli 700 pred našim štetjem).

KI je bil sumerski izraz za mesto ali mestno državico. [1] V akadščini in hetitskem pravopisu, URU postane odločilen znak, ki označuje mesto ali pa v kombinaciji z KUR "zemljišče" kraljestva ali ozemlje, ki ga mesto nadzira, npr. LUGAL KUR URU Ha-at-ti "kraljeva država (mesto) Hetitov.

Mezopotamija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Mezopotamija.

Spodnja Mezopotamija[uredi | uredi kodo]

(razvrščeni od severa proti jugu)

Zgornja Mezopotamija[uredi | uredi kodo]

Karta Sirije v 2. tisočletju pr. n. št.

(razvrščeni od severa proti jugu)

Zagros in Elam[uredi | uredi kodo]

(razvrščeni od severa proti jugu)

Anatolija[uredi | uredi kodo]

Naselja bronaste dobe v Anatoliji, bazirajo na Hititskih podatkih.

(razvrščeni od severa proti jugu)

Levant[uredi | uredi kodo]

(razvrščeno po abecedi)

Arabski polotok[uredi | uredi kodo]

Arabski polotok in Afriški rog, ločena le z nekaj km Rdečega morja, ima zgodovinska naselja ob obali.

Kerma (Doukki Gel)[uredi | uredi kodo]

Afriški rog[uredi | uredi kodo]

Stari Egipt[uredi | uredi kodo]

To je seznam starodavnih egiptovskih mest v celotnem Egiptu in Nubiji. Mesta so našteta po svojih klasičnih imenih kadar je to mogoče, če ne po svojih danesih imenih in nazadnje s svojim starodavnim imenom, če ni na voljo drugih.

Nome[uredi | uredi kodo]

Noma je enota upravne delitve v starem Egiptu.

Nome starega Egipta v Spodnjem Egiptu
Nome starega Egipta v Zgornjem Egiptu

Zgornji Egipt[uredi | uredi kodo]

  • Noma 1: dežela loka ali To Khentit: meja (Ta-Seti)
  • Noma 2: Prestol Horusa
  • Noma 3: podeželje (svetišče)
  • Noma 4: žezlo
  • Noma 5: dva sokola
  • Noma 6: krokodil
  • Noma 7: Sistrum
  • Noma 8: velika dežela
  • Noma 9: Minu (Min)
  • Noma 10: kobra
  • Noma 11: Set žival (Set)
  • Noma 12: gora Viper
  • Noma 13: zgornje šipkovo drevo (zgornji Sycamore in Viper)
  • Noma 14spodnje šipkovo drevo (spodnji Sycamore in Viper)
  • Noma 15: Hare
  • Noma 16: Oriks
  • Noma 17: črni pes (šakal)
  • Noma 18: sokol z razprtimi krili (Nemti)
  • Noma 19: ubogo žezlo (dve žezli)
  • Noma 20: zgornji lovor (južni Sicamore)
  • Noma 21: spodnji lovor (severni Sicamore)
  • Noma 22: Nož

Spodnji Egipt (Nilova Delta)[uredi | uredi kodo]

Srednji Egipt[uredi | uredi kodo]

Območju od Fajuma do Asyuta običajno rečeno Srednji Egipt.

Zgornji Egipt[uredi | uredi kodo]

Severni zgornji Egipt[uredi | uredi kodo]

Južni zgornji Egipt[uredi | uredi kodo]

Spodnja Nubija[uredi | uredi kodo]

Karta Nubije

Zgornja Nubija[uredi | uredi kodo]

Oaze in obale Mediterana[uredi | uredi kodo]

Sinaj[uredi | uredi kodo]

Vzhodna puščava[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  • Atlas of Ancient Egypt, John Baines & Jaromir Malek, America University of Cairo Press, 2002

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]