Glinenec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glinenec

Kristali kalijevega glinenca v granitu; vzhodna Sierra Nevada, Kalifornija, ZDA
Splošno
Kategorija

VIII. razred - Silikati,
podrazred: paličasti silikati

(tektosilikati)
Kemijska formula KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8
Lastnosti
Barva Rožnata, bela, siva, rjava
Kristalni sistem Triklinski ali monoklinski
Dvojčičenje Tartansko, karlovarsko itd.
Trdota 6
Sijaj Steklast
Prozornost Neprozoren
Dvolomnost Prvi red
Pleohroizem Brez

Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.[1]

Glinenci kristalijo iz magme kot globočnine, predornine ali žilnine. Prisotne so tudi v mnogih metamorfnih[2] in sedimentnih kamninah.[3] Kamnina, ki je skoraj v celoti so sestavljene iz kalcijevih plagioklazov, je anortozit.[4]

Sestava[uredi | uredi kodo]

Glinenci imajo trodimenzionalno ogrodje silikatnih tetraedrov [SiO4]4-. Njihovo kemijsko sestavo se običajno prikazuje s sestavo njihovih treh končnih členov:

Trdne raztopine med ortoklazom in albitom se imenujejo alkalni glinenci.[1] Trdne raztopine med albitom in anortitom se imenujejo plagioklazi ali natančneje plagioklazni glinenci. Med ortoklazom in anortitom, pa tudi v drugih dveh trdnih raztopinah, nizi trdnih raztopin niso zvezni, ker se pri temperaturah, kakršne so v Zemljini skorji, nekatere taline ne mešajo. Abit se prišteva tako k plagioklazom kot k alkalnim glinencem. Poleg albita se k obojim glinencem prištevajo tudi barijevi glinenci, ki nastanejo za zamenjavo kalija z barijem v kalijevih glinencih.

Alkalni glinenci[uredi | uredi kodo]

Trojni diagram mineralov, ki tvorijo trdne raztopine glinencev
Glinenec
Pertit (velikost: 7 × 3 cm)
Labradorit

K alkalnim glinencem spadajo:

Sanidin je stabilen samo pri najvišjih temperaturah, mikroklin pa pri najnižjih.[5][6] Za alkalne glinence je značilna pertitska tekstura, ker med ohlajanjem taline z vmesno sestavo kristalita glinenca z nasprotnima sestavama. Pertitska tekstura alkalnih glinencev je v mnogih granitih vidna s prostim očesom.[8] Mikropertitske teksture so vidne z optičnim mikroskopom, medtem ko so mikropertitne teksture vidne samo z elektronskim mikroskopom.

Plagioklazni glinenci[uredi | uredi kodo]

Plagioklazni glinenci kristalizirajo v triklinskem kristalnem sistemu. Mednje spadajo naslednji minerali (v oklepajih odstotek anortita):

  • albit (0 do 10) — NaAlSi3O8
  • oligoklaz (10 do 30) — (Na,Ca)(Al,Si)AlSi2O8
  • andezin (30 do 50) — NaAlSi3O8 — CaAl2Si2O8
  • labradorit (50 do 70) — (Ca,Na)Al(Al,Si)Si2O8
  • bitovnit (70 do 90) — (NaSi,CaAl)AlSi2O8
  • anortit (90 do 100) — CaAl2Si2O8

Tudi vmesne sestave plagioklazov lahko pri ohlajanju kristalijo v dva glinenca z nasprotno sestavo. Difuzija je pri njih mnogo počasnejša kot pri alkalnih glinencih, zato sta nastala glinenca tako finozrnata, da so zrna vidna samo z mikroskopom. Vrzeli zaradi nezdružljivosti talin so v primerjavi z alkalnimi glinenci bolj zapletene. Igra barv, ki je opazna v nekaterih glinencih z labradoritsko sestavo, je posledica kristaljenja finozrnatih lističev.

Barijevi glinenci[uredi | uredi kodo]

Barijevi glinenci so monoklinski. Mednje spadata:

S preperevanjem glinencev nastajajo hidratizirani aluminijevi plastnati silikati (filosilikati), ki so sestavine glin.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Glinenci so surovine za proizvodnjo keramike in geopolimerov. V geologiji in arheologiji se uporabljajo za termoluminiscenčno in optično datiranje. Kalijevi glinenci se v geokronologiji in termokronologiji pogosto uporabljajo za K-Ar in Ar-Ar datiranje.

Leta 2005 je bila največja svetovna proizvajalka glinencev Italija, ki je proizvedla skoraj petino svetovne proizvodnje. Sledili so ji Turčija, Ljudska republika Kitajska in Tajska.[9]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Feldspar. What is Feldspar? Industrial Minerals Association. Pridobljeno 18. julija 2007.
  2. ^ "Metamorphic Rocks." Metamorphic Rocks Information. Pridobljeno 18. julija 2007.
  3. ^ "Weathering and Sedimentary Rocks." Geology. Pridobljeno 18. julija 2007.
  4. ^ Blatt, Harvey in Robert J. Tracy, Petrology, Freeman, 2. izdaja, 1996, str. 206-210. ISBN 0-7167-2438-3
  5. ^ 5,0 5,1 "The Mineral Orthoclase." Feldspar Amethyst Galleries, Inc. Pridobljeno 8. februarja 2008.
  6. ^ 6,0 6,1 "Sanidine Feldspar." Feldspar Amethyst Galleries, Inc. Pridobljeno 8. februarja 2008.
  7. ^ "Microcline Feldspar." Feldspar Amethyst Galleries, Inc. Pridobljeno 8. februarja 2008.
  8. ^ Ralph, Jolyon & Ida. "Perthite." Perthite Profile on mindat.org Pridobljeno 8. februarja 2008.
  9. ^ Mednarodni denarni sklad