Oligoklaz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oligoklaz

Oligoklaz iz Chihuahue, Mehika
Splošno
Kategorija VIII. razred – Silikati,
podrazred: tektosilikati,
skupina: glinenci
Kemijska formula (Ca,Na)(Al,Si)4O8, z vsebnostjo anortita 10 - 30%
Strunzova klasifikacija 09.FA.35
Klasifikacija DANA 76.01.03.02
Kristalna simetrija Triklinski pinakoid (1),
prostorska skupina C 1
Osnovna celica

a = 8,15 Å, b = 12,78 Å,
c = 8,5 Å, Z = 5,
α = 94,016°, β = 116,3333°, γ

= 88,667° V = 791,30 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 265,42 g/mol
Barva Običajno bela s sivim, zelenim ali rdečim odtenkom
Kristalni habit Kristaliničen, zrnat
Kristalni sistem Triklinski
Razkolnost {001} popolna, {010} dobra
Lom Neraven
Trdota 7
Sijaj Steklast
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do prosojen
Gostota 2,64 – 2,66 g/cm3, povprečna 2,65 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (+)
Lomni količnik nα = 1,533 – 1,543,
nβ = 1,537 – 1,548,
nγ = 1,542 - 1,552
Pleohroizem Brezbarven
Disperzija Ne
Ultravijolična fluorescenca V dolgovalovni UV svetlobi rumeno fluorescira
Drugo IMA ga ne priznava kot samostojen mineral
Sklici [1][2][3]

Oligoklaz je kamninotvorni mineral iz niza plagioklaznih glinencev. Njegova kemijska sestava ter kristalografske in fizikalne lasnosti so nekje med albitom (NaAlSi3O8) in anortitom (CaAl2Si2O8). Molsko razmerje med albitom in anortitom je od 90 : 10 do 70 : 30.

IMA ga ne priznava kot samostojen mineral.

Odkritje in poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Oligoklaz je bil kot samostojen mineral poznan že leta 1824. Jöns Jacob Berzelius ga je zaradi podobnosti s spodumenom imenoval natrijev spodumen. Ime oligoklaz mu je dal nemški mineralog August Breithaupt leta 1826. Ime je izpeljano iz grških besed ὀλίγος [oligos] – majhen in κλάσις [klasis] – prelom, ker ima manj popolno razkolnost kot albit.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Oligoklaz se pogosto pojavlja skupaj s plagioklazom v plutonskih magmatskih kamninah, na primer v granitu, sienitu in dioritu. Pojavlja se tudi v porfirskih in diabaznih dajkah in silih in vulkanskih kamninah, na primer v andezitu in trahitu ter v gnajsu.

Največji in najlepše razviti kristali se skupaj z ortoklazom, kameno strelo, epidotom in kalcitom najdejo v granitu v Ardenalu na Norveškem. Oligoklaz daje značilno teksturo granitu rapakivi.

Oligoklaz se pojavlja tudi v metamorfnih kamninah, v katerih se je zeleni skrilavec pretvarjal v amfibolitne facije.

Popolni brezbarvni in prozorni kristali so se včasih uporabljali za izdelavo nakita.

Schillerjeva iridescenca[uredi | uredi kodo]

Nekateri primerki oligoklaza iridescencirajo zaradi lističev, ki so se izsolili med ohlajanjem taline.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Plagioclase Mineral Data [1]
  2. ^ Webmineral data
  3. ^ Mindat

Glej tudi[uredi | uredi kodo]