Bitovnit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bitovnit

Nekoliko zaobljen aluvialni kristal bitovnita iz rudnika Dorado, Chihuahua, Mehika; velikost 3,7 × 2 × 1,3 cm
Splošno
Kategorija VIII. razred – Silikati,
podrazred: tektosilikati,
skupina: glinenci
Kemijska formula (Ca,Na)[Al(Al,Si)Si2O8]
Strunzova klasifikacija 09.FA.35
Klasifikacija DANA 76.01.03.05
Kristalna simetrija Triklinska pinakoidna 1,
prostorska skupina C1
Osnovna celica a = 8,178 Å, b = 12,870 Å,
c = 14,187 Å, α = 93,5°, β = 115,9°,
γ = 90,63°, Z = 8
Lastnosti
Molekulska masa 275,01 g/mol
Barva Brezbarven, bela, siva
Kristalni habit Običajno kot klavna masa ali zrna brez razvitih kristalnih površin v masivnih agregatih, redkeje tudi kristali, sploščeni na [010]
Kristalni sistem Triklinski
Dvojčičenje Običajno albitsko, lahko tudi karlovarsko, manebaško in bavensko
Razkolnost Popolna na [001], dobra na [010], nepopolna na [110]
Lom Neraven do školjkast
Žilavost Krhek
Trdota 6 – 6,5
Sijaj Steklast, na razkolih bisern
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do prosojen
Specifična teža 2,72 – 2,74
Gostota 2,7 – 2,72 g/cm3,
povprečna: 2,71 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (+/-)
Lomni količnik nα = 1,563 – 1,572,
nβ = 1,568 – 1,578,
nγ = 1,573 – 1,583
Dvolomnost δ = 0,010 – 0,011
Pleohroizem Brezbarven
Kot 2V Izmerjen: 86°, izračunan: 80° - 88°
Disperzija Močna, r > v
Ultravijolična fluorescenca Ne fluorescira
Diagnostične značilnosti Videz, dvojčične raze, gostota, lomni količnik
Drugo IMA ga ne priznava za samostojen mineral
Sinonim Ab20, An80
Sklici [1][2][3]

Bitovnit je precej redek mineral iz niza plagioklazov, ki tvorijo zvezen niz trdnih raztopin od od čistega albita (NaAlSi3O8) do čistenga anortita (CaAl2Si2O8). Bitovnit je po definiciji sestavljen iz 30-10 % albita in 70-90 % anortita, zato se ga običajno zapiše s splošno formulo (Ca,Na)[(Al,Si)2Si2O8].[4] Plagioklazne glinence se brez kemijske analize lahko loči po njihovih lomnih količnikih in gostotah. Bitovnit tako kot drugi plagioklazi kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu. Kristali so sive, bele ali slamnato rumene barve, lahko tudi brezbarvni.

Vsi plagioklazni glinenci se dvojčičijo po albitnem zakonu in tvorijo sklade dvojčkov, ki so debeli od nekaj odlomkov milimetra do nekaj milimetrov. Sloji na površini izgledajo kot raze, ki se v nasrotju s pravimi razami pojavljajo tudi na razkolnih ploskvah. Bitovnit se dvojčiči tudi po karlovarskem, manebaškem in bavenskem zakonu. Popolni dvojčki so kljub pogostemu dvojčičenju redki.[5]

IMA ga na priznava kot samostojen mineral.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Bitovnit iz Crystal Baya, Minnesota, ZDA

Bitovnit je kamninotvorni mineral, ki se pojavlja v bazičnih (mafičnih) magmatskih kamninah kot so gabro in anortoziti. Pojavlja se tudi v fenokristih in bazičnih vulkanskih kamninah. V metamorfnih kamninah je redek. Pogosto ga spremljajo pirokseni in olivin.[2]

Mineral so prvič opisali leta 1835 in ga poimenovali po nahajališču Bytown (sedaj Ottawa) v Kanadi.[1] Pojavlja se tudi drugod po Kanadi in v ZDA, na otoku Rùm (Škotska), v Angliji, na Norveškem, v Južni Afriki in zahodni Avstraliji.[1]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Bitovnit se priložnostno uporablja v draguljarstvu. Barve variirajo od bele in slamnato rumene do svetlo rjave. Kamni iz Mehike se tržijo kot zlati sončni kamni, vendar se razlikujejo od pravih sončnih kamnov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Mindat with locations
  2. ^ 2,0 2,1 Handbook of Mineralogy
  3. ^ Webmineral data
  4. ^ Stefan Weiß: Das große Lapis Mineralienverzeichnis, 4. izdaja, Christian Weise Verlag, München (2002).ISBN= 3-921656-17-6
  5. ^ The Mineral Bytownite

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis, 1985, Manual of Mineralogy, 20. izdaja, Wiley, ISBN 0-471-80580-7
  • Paul Ramdohr, Hugo Strunz: Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie. 16. izdaja. Ferdinand Enke Verlag, 1978, ISBN 3-432-82986-8.
  • Walter Schumann: Edelsteine und Schmucksteine. 13. izdaja. BLV Verlags GmbH, 1976/1989, ISBN 3-405-16332-3.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]