Labradorit
| Labradorit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. skupina – Silikati, podrazred: tektosilikati, skupina: glinenci |
| Kemijska formula | (Ca,Na)(Al,Si)4O8, delež anortita je 50 - 70% |
| Strunzova klasifikacija | 09.FA.35 |
| Klasifikacija DANA | 76.01.03.04 |
| Kristalna simetrija | Triklinska pinakoidna (1), prostorska skupina C1 |
| Osnovna celica | a = 8,155 Å, b = 12.84 Å, c = 10,16 Å, Z = 6, V = 952,25 Å3, α = 93,5°, β= 116,25°, γ = 89,133° |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 271,81 g/mol |
| Barva | Brezbarvna, siva, sivo bela, bela, svetlo zelena |
| Kristalni habit | Kristaliničen, zrnat, razbrazdan |
| Kristalni sistem | Triklinski |
| Dvojčičenje | Navadno |
| Razkolnost | {001} popolna, {010} dobra, {110} razločna |
| Lom | Neraven |
| Trdota | 7 |
| Sijaj | Steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prosojen do prozoren |
| Specifična teža | 2,71 - 2,74 |
| Gostota | 2,68 – 2,71 g/cm3, povprečna 2,69 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
| Lomni količnik | 1,555 – 1,575 |
| Pleohroizem | Brezbarven |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
| Drugo | Labradorescenca |
| Sklici | [1] |
| Glavne vrste | |
| Sinonimi | Ab40, An60, spektrolit |
Labradorit je tektosilikatni mineral iz družine glinencev s kemijsko formulo ((Ca,Na)(Al,Si)4O8). Labradorit spada v plagioklazov niz trdnih raztopin s 50 – 70% deležem anortita (CaAl2Si2O8). Kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu. Kolje se v treh smereh, pri čemer nastanejo skoraj pravokotne prizme. Lahko je prozoren, bel ali siv, barva črte pa je bela, tako kot pri večini silikatov. Dvojčičenje je navadno. Pojavlja se v mafičnih (bazičnih) magmatskih kamninah kot sta bazalt in gabro in v anortozitih.
IMA ga ne priznava kot samostojen mineral.
Nahajališča[uredi | uredi kodo]
Geološko tipsko nahajališče labradorita je Paul's Island na Labradorju (Kanada), po katerem je dobil ime. Pojavlja se tudi na Norveškem in drugod po svetu.[2]
Labradorescenca[uredi | uredi kodo]
Na velikih kristalnih masah v anortozitu se pojavlja igra barv, imenovana labradorescenca. Labradorescenca ali Schillerjev efekt je posledica lomljenja svetlobe v lističastih vrastkih, ki so nastali z izkristaljenjem v Boggildovi vrzeli sposobnosti mešanja An48 – An58.
Podvrste[uredi | uredi kodo]
Poldragi različki labradorita z visoko stopnjo labradorescence so spektrolit, mesečev kamen in sončev kamen. Zelo kakovostni primerki se uporabljajo za izdelavo nakita.
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Labradorit (Ylämaa, Finska) -
19 karaten brušen labradorit (ZDA) -
Brušen labradorit, velikost 14 × 10 mm (Brazilija) -
Poliran labradorit, velikost 18 × 20 cm (Madagaskar) -
Labradorit (detajl)
