George Pólya

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

George Pólya (madžarsko Pólya György), madžarsko-ameriški matematik, fizik in metodolog, * 13. december 1887, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1985, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

George Pólya
George Pólya ca 1973.jpg
George Pólya okoli leta 1973
Rojstvo 13. december 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1]
Budimpešta
Smrt 7. september 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1] (97 let)
Q47265?, Kalifornija, ZDA
Državljanstvo Flag of Hungary.svg Madžarska
Flag of the United States.svg ZDA
Poklic matematik

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Pólya je najprej začel študirati pravo, nato je dve leti študiral jezike in književnost, nazadnje pa matematiko in fiziko na Univerzi v Budimpešti. Eno leto je študiral na Dunaju in Göttingenu. Leta 1914 je odšel v Pariz, zatem pa je postal profesor v Zürichu.

S pomočjo štipendije je leta 1924 študiral s Hardyjem in Littlewoodom v Oxfordu in Cambridgeu.

Pólya je raziskoval na različnih področjih matematike in fizike kot so teorija vrst, teorija števil, kombinatorika, teorija grafov, verjetnostni račun in matematična fizika.

V teoriji grafov je leta 1937 je rešil problem števila izomerov alkanov. Raziskoval je problem osmih dam.

Kasneje je poskušal označiti splošne metode, ki jih uporabljamo pri reševanju problemov, in opisati kako se lahko reševanje problemov poučuje in uči. Na to temo je napisal tri knjige Kako rešujemo matematične probleme (How to Solve it), Matematika verjetnega sklepanja 1. del: Indukcija in analogija v Matematiki (Mathematics of Plausible Reasoning Volume I: Induction and Analogy in Mathematics) in Matematika verjetnega sklepanja 2. del: Vzorci verjetnega sklepanja (Mathematics of Plausible Reasoning Volume II: Patterns of Plausible Reasoning).

V knjigi Kako rešujemo matematične probleme je določil splošno hevristiko za reševanje problemov vseh vrst, ne le matematičnih. Knjiga vsebuje nasvete za poučevanje matematike in majhno enciklopedijo izrazov hevrističnih izrazov. Prevedli so jo v več jezikov (tudi v slovenščino) in jo prodali v več kot milijon izvodih. Ruski fizik, nobelovec leta 2000, Alfjorov je Pólyevo knjigo zelo hvalil.

Ameriška matematična zveza je leta 1976 ustanovila Pólyevo nagrado za »članke z odlično opisovalnostjo v univerzitetnih matematičnih revijah.«

V 1. delu knjige Matematika verjetnega sklepanja je Pólya obravnaval induktivno sklepanje v matematiki, kjer je opisal sklepanje od posebnega primera k splošnemu pravilu. Vključil je tudi poglavje o matematični indukciji, vendar to ni njegovo glavno področje. V 2. delu je obravnaval splošnejše oblike induktivne logike, ki se jih da uporabiti pri grobem določevanju do kakšne mere je neka domneva (še posebej matematična domneva) verjetna.

Navedki[uredi | uredi kodo]

 »How I need a drink, alcoholic of course, after the heavy chapters involving quantum mechanics.« (»Kako sem potreben pijače, seveda opojne, po težkih poglavjih iz kvantne mehanike.« (Mnemotehnika za štirinajst decimalk π-ja.) —G. Pólya
 »Če ne morete rešiti problema, potem obstaja lažji problem, ki ga lahko rešite: najdite ga.« —G. Pólya

Dela[uredi | uredi kodo]

  • George Pólya, Kako rešujemo matematične probleme (How to Solve it) (1945) (prevod Žiga Knap, DMFA, Knjižnica Sigma, Ljubljana 1989 [1]),
  • George Pólya, Gábor Szegő, Naloge in izreki iz analize I, II (Aufgaben und Lehrsätze aus der Analysis I, II), (Springer, 1970).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: