Doževa palača

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Doževa palača, Benetke

Benečani v 16. stoletju niso bili nič bolj sprejemljivi za nove ideje kot danes. Ko je v letih 1574 in 1577 Doževo palačo močno poškodoval požar, so razpisali arhitekturni tečaj za novogradnjo. Takrat eden najbolj znanih arhitektov, Andrea Palladio, je predložil originalen načrt: podrli naj bi srednjeveško, z gostim plaščem obdano stavbo in postavili elegantno, klasično renesančno. Toda zmagali so konservativci in doževo palačo so v manj kot enem letu spet postavili v starem gotskem slogu. In ravno takšno jo gledamo še danes. Steni ki ju nosijo šilasti loki sta iz belega, rožnatega in sivega marmorja, dolgi 71 in 75 metrov. Počivata na 17 in 18 arkadah pritličja.

Danes kar težko verjamemo, da je bila ta navidez lahka, skoraj neresnična stavba prvotno trdnjava, ki so jo doži, ko so leta 1814 prenesli svoj sedež iz Malamocca na bolje zavarovani Rialto, ogradili z vogalnimi stolpi in obrambnimi jarki. Šele potem, ko so Benetke utrdile svojo vodilno vlogo na območju Jadranskega morja in se jim ni bilo treba bati napadov, je iz obrambne stavbe nastal eleganten sedež vlade, doževo stanovanje pa je zasedel le majhen del. Največ prostora so zavzemale dvorane, v katerih so sprejemali politične odločitve, okrasili pa so jih znameniti umetniki tistega časa. S slikami ki poveličujejo politične velikane in moč Benetk.

Doževa palača je danes tudi kraj za pomembne razstave, ki se povezujejo z beneško preteklostjo in nekdanjo usmerjenostjo lagunskega mesta proti orientu.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]