Celovec
| Celovec ob Vrbskem jezeru Klagenfurt am Wörthersee | |
 | |
 | |
  Celovec ob Vrbskem jezeru | |
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija
|
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Statutarno mesto |
| Župan | Dr.med.univ Marie-Luise Mattiaschitz (SPÖ) |
| Geografske značilnosti | |
| Površina | 120,11 km² |
| Nadmorska višina | 446 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 101.300 (1 januar 2020)[1] |
| - Gostota | 843 preb/km² |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Avtomobilske oznake | K |
| Poštna številka | 9020 (9010 - 9029), 9051, 9161, 9072 |
| Območna številka | 0463 |
| Spletna stran | www.klagenfurt.at |
| Lega statutarnega mesta Celovec | |
 | |
Celovec ob Vrbskem jezeru (nemško Klagenfurt, od 01.02.2008 Klagenfurt am Wörthersee[2][3] - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka. Mesto je bilo prvič naseljeno v 12. stoletju. Prebivalstvo Celovca šteje nekaj več kot 100.000 ljudi (2020; skupaj z upravnim okrajem Celovec-okolica/podeželje, ki vključuje tudi mesto Borovlje in na jugu sega vse do Karavank/slovenske meje, pa okoli 161.000).
Celovec je izletniška točka z gorami južno in severno od njega. Ob robu mesta leži veliko parkov in 23 gradov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev vodnjak na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do Vrbskega jezera, največjega koroškega in enega od najtoplejših alpskih jezer.
Celovec je sedež Alpsko-jadranske univerze (ustanovljene 1970), od leta 2019 pa tudi Zasebne glasbene univerze Gustava Mahlerja (Gustav Mahler Privatuniversität für Musik), bivšega Koroškega deželnega konservatorija (Kärntner Landeskonservatorium). V Celovcu so mdr. Mestna galerija, Koroški muzej moderne umetnosti, Alpen-Adria-Galerie, planetarij, največji mestni park - Park Evrope, ki leži med mestom in Vrbskim jezerom itd.
Od njene ozemeljske razširitve leta 1787 je Celovec sedež dvojezične nemško-slovenske krške škofije.
Celovec ima tudi letališče.
Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo sredi 19. stoletja vseslovensko versko-kulturno središče, kjer so v bogoslovju negovali slovenski jezik, v Celovcu pa je imela v letih 1851 do 1918 sedež Mohorjeva družba. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije Koroških Slovencev svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca Mohorjeve in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter 1957 ustanovljena slovenska gimnazija (Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu) in kasneje še dvojezična Zvezna trgovska akademija. Vsecelovška slovenska fara je posvečena svetemu Cirilu in Metodu. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu.
Jožef Stefan, Ingeborg Bachmann in Robert Musil so tri znamenite osebnosti, rojene v Celovcu. Mesto je dalo ime celo enem izmed 191 otokov Dežele Franca Jožefa v Severnem ledenem morju, ki spada k Rusiji (rusko Остров Клагенфурт - otok Klagenfurt).
Ime[uredi | uredi kodo]
Občinski svet je 3. julija 2007 sklenil, da se mesto Celovec (Klagenfurt) preimenuje v Celovec ob Vrbskem jezeru (Klagenfurt am Wörthersee), kar je potrdil tudi koroški deželni zbor. Upali so namreč, da bo to povečalo turistično privlačnost in s tem tudi tržno zanimanje za mesto. Kritiki so po drugi strani poudarjali, da je Celovec šele od začetka 20. stoletja ob Vrbskem jezeru zaradi nakupov nepremičnin in da ima z Vrbskim jezerom malo skupnega v kulturno-zgodovinskem smislu.
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Rojstna hiša Jožefa Štefana na Žrelški cesti 88 v Celovcu -
Celovec okoli leta 1735 -
Marko Pernhart: Celovško polje proti severozahodu, olje na platnu.
_41.jpg)
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Tatjana Feinig: Klagenfurt/Celovec. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 628-630.(COBISS)
- Bojan-Ilija Schnabl: Klagenfurter Marktordnung aus 1793. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 641-642.(COBISS)
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahresbeginn 2002–2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020), 2020-01-01.
- ↑ Landesgesetzblatt für Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." (link)
- ↑ Kleine Zeitung Arhivirano 2007-10-25 na Wayback Machine., ORF Kärnten
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Slovenska gospodarska zveza v Celovcu Arhivirano 2015-04-02 na Wayback Machine. (v slovenščini)
- Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec (v slovenščini)
- O Celovcu na portalu Austria.info (v angleščini); tekst Arhivirano 2015-04-02 na Wayback Machine. v slovenščini
Prestolnice avstrijskih zveznih dežel | ||
|---|---|---|
 | ||
 Mesta in okraji (Bezirke) avstrijske zvezne dežele Koroške | ||
|---|---|---|
|  | |
Okraji Celovca | ||
|---|---|---|
| ||
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
