Vrba, Žirovnica

Vrba
Vrba
	Vrba Geografska lega v Sloveniji
	Koordinati: 46°23′18.26″N 14°8′48.57″E / 46.3884056°N 14.1468250°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Gorenjska regija
Tradicionalna pokrajina	Gorenjska
Občina	Žirovnica
Površina
• Skupno	3,8 km2
Nadm. višina	534,9 m
Prebivalstvo (2020)
• Skupno	198
• Gostota	52 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	4274 Žirovnica
Zemljevidi	Najdi.si; Geopedia;
	Vrba na Gorenjskem - Vas
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Žirovnica
RKD št.	9411 (opis enote)

Vrba (izgovarjava [ˈʋəɾba]) je alpska vas na Gorenjskem v Občini Žirovnica, v statističnem smislu pa spada v Gorenjsko statistično regijo. V pisnih virih je bila prvič omenjena leta 1247. Vas je v svojem sonetu »O, Vrba« opeval največji slovenski pesnik France Prešeren.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vas je bila v pisnih virih prvič omenjena 19. aprila 1247 kot Velewen in nato leta 1353 kot Felben. Nato je večkrat omenjena kot Velben, Velbann in Velbenn.^[3] Na sredi vasi stoji lipa in okoli nje 16 kamnov, kar nakazuje, da je bilo včasih tam 16 kmetij, danes jih je ostalo le še osem ali sedem. V vasi stoji cerkev svetega Marka.

V vasi je bil leta 1940 posnet črno-bel dokumentarni film O, Vrba v režiji Maria Foersterja.^[4] Zaradi prepovedi izdajanja kulturnih del s strani komunističnih oblasti je bil film izdan leta 1945.^[5] V filmu se pojavi Prešernova rojstna hiša, ki jo opiše Fran Saleški Finžgar, pesnik Oton Župančič pa je prebral sonet »O, Vrba«.^[5] Zaradi nemške invazije na Poljsko ima film svareče vzdušje, čez Karavanke so se v filmu valili temni oblaki.^[5]

Južno od vasi se nahaja množično grobišče Belejeva lipa iz obdobja druge svetovne z ostanki okrog 20 ljudi, ki so bili ubiti na poti z Jesenic v Begunje na Gorenjskem. Grobišče se nahaja na travniku južno od naselja in zahodno od avtoceste v bližini kozolca ob regionalni cesti.^[6]

Cerkev sv. Marka[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Marka stoji na obrobju vasi za Prešernovo rojstno hišo. Ima romanske temelje, ampak gotsko gradnjo z zanimivo apsido. V notranjosti se nahajajo gotske freske iz 15. in 16. stoletja, obnovljen lesen strop in dva baročna oltarja. Na zunanjih stenah so dobro ohranjene freske iz 15. stoletja, ki upodabljajo sv. Krištofa, križanje in sv. Jurija, ki se bojuje z zmajem.

Druge znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Največja znamenitost je rojstna hiša (preurejena v muzej), v kateri sta se rodila največji slovenski pesnik France Prešeren ter ljubljanski nadškof in Božji služabnik Anton Vovk. Domačiji so nekoč rekli »pri Ribčevih«. Svojo rojstno vas in cerkev Prešeren med drugim opeva tudi v Sonetih nesreče. V Vrbi se je rodil še en ljubljanski škof, to je Janez Zlatoust Pogačar.

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9411«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
↑ Bizjak, Matjaž; Kosi, Miha; Seručnik, Miha; Šilc, Jurij (2021). Historična topografija Kranjske (do 1500) (PDF). Ljubljana: ZRC SAZU: Zgodovinski inštitut Milka Kosa. str. 1691. COBISS 50432003. ISBN 978-961-254-974-9. OCLC 1366214400.
↑ Marinko, Roman; Rau Selič, Marta (2007). »Bogatitev filmske slike in zvoka skozi čas – obnova filma O, Vrba« [Enrichment of Film Picture and Sound Through Time – Restoration of the Film O, Vrba] (PDF). Razmere v arhivskih depojih ; (Ne)znano v arhivskih fondih in zbirkah ; Medarhivsko sodelovanje: zbornik referatov [The Situation in Archive Deposits; (Un)known in Archive Deposits and Collections; Interarchival Collaboration: A Collection of Papers] (v slovenščini in angleščini). str. 208–211. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. decembra 2014.
↑ ^5,0 ^5,1 ^5,2 »Filmi iz okupirane Ljubljane« [Films from the Occupied Ljubljana]. MMC RTV Slovenija. RTV Slovenija. 9. maj 2008.
↑ Ferenc, Mitja (december 2009). »Grobišče Belejeva lipa«. Geopedia. Ljubljana: Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pridobljeno 9. maja 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predstavnosti o temi Vrba, Žirovnica v Wikimedijini zbirki
gremoVEN.com - Vrba

Galerija[uredi | uredi kodo]

[1] »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.

[RKD9411-2] »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9411«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

[3] Bizjak, Matjaž; Kosi, Miha; Seručnik, Miha; Šilc, Jurij (2021). Historična topografija Kranjske (do 1500) (PDF). Ljubljana: ZRC SAZU: Zgodovinski inštitut Milka Kosa. str. 1691. COBISS 50432003. ISBN 978-961-254-974-9. OCLC 1366214400.

[AD2007-4] Marinko, Roman; Rau Selič, Marta (2007). »Bogatitev filmske slike in zvoka skozi čas – obnova filma O, Vrba« [Enrichment of Film Picture and Sound Through Time – Restoration of the Film O, Vrba] (PDF). Razmere v arhivskih depojih ; (Ne)znano v arhivskih fondih in zbirkah ; Medarhivsko sodelovanje: zbornik referatov [The Situation in Archive Deposits; (Un)known in Archive Deposits and Collections; Interarchival Collaboration: A Collection of Papers] (v slovenščini in angleščini). str. 208–211. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. decembra 2014.

[RTV2008-5-5] 5,0 ^5,1 ^5,2 »Filmi iz okupirane Ljubljane« [Films from the Occupied Ljubljana]. MMC RTV Slovenija. RTV Slovenija. 9. maj 2008.

[6] Ferenc, Mitja (december 2009). »Grobišče Belejeva lipa«. Geopedia. Ljubljana: Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pridobljeno 9. maja 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Nemčija Izrael ZDA Češka republika