Velika nagrada Brazilije 2006

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Brazilija   Velika nagrada Brazilije 2006
Podrobnosti o dirki
18. dirka Formule 1 od 18-ih v sezoni 2006.
Circuit Interlagos.svg
Datum 22. oktober 2006
Urad. ime XXXV Grande Prêmio do Brasil
Lokacija Autódromo José Carlos Pace
São Paulo, Brazilija
Dirkališče Stalno dirkališče, 4,309 km
Razdalja 71 krogov, 305,909 km
Najboljši štartni položaj
Dirkač Brazilija Felipe Massa Ferrari
Čas 1:10,680
Najhitrejši krog
Dirkač Nemčija Michael Schumacher Ferrari
Čas 1:12,162 (v 70. krogu)
Stopničke
Prvi Brazilija Felipe Massa Ferrari
Drugi Španija Fernando Alonso Renault
Tretji Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Jenson Button Honda

Velika nagrada Brazilije 2006 je bila osemnajsta in zadnja dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 2006. Odvijala se je 22. oktobra 2006.

Dirka je odločala tako o dirkaškem kot o konstruktorskem naslovu prvaka, ki sta ga osvojila Fernando Alonso in Renault že drugo leto zapored. To je bila zadnja dirka sedemkratnega prvaka Michaela Schumacherja pri moštvu Ferrari.

Zmagal je dirkač Ferrarija Felipe Massa, drugi je bil Fernando Alonso z Renaultom, tretji pa Jenson Button s Hondo. Massina zmaga je bila prva brazilska zmaga na domači dirki po letu 1993, ko je zmagal Ayrton Senna. Michael Schumacher je končal kot četrti kljub desetem štartnem mestu in predrti pnevmatiki med dirko.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Po okvari motorja na dirkalniku Michaela Schumacherja in zmagi Fernanda Alonsa na prehodni dirki za Veliko nagrado Japonske, je imel Alonso deset točk prednosti pred Schumacherjem v prvenstvu in je tako potreboval le še eno točko za zagotovitev naslova. Schumacher bi naslov osvojil le ob svoji zmago in odstopu Alonsa zaradi zmage več ob izenačenem seštevku točk. Felipe Massa je pred dirko držal tretje mesto v prvenstvu le točko pred Giancarlom Fisichello, ki je imel devet točk prednosti pred Kimijem Räikkönenom. Šesto mesto v prvenstvu pa je imel Jenson Button že zagotovljeno, saj je imel enajst točk zaostanka za Räikkönenom in 22 točk prednosti pred moštvenim kolegom pri Hondi, Rubensom Barrichellom.

V konstruktorskem prvenstvu je Renault vodil pred Ferrarijem za devet točk, tako da je potreboval Renault za zagotovitev naslova deset točk. Tretje uvrščeni McLaren je že imel to mesto zagotovljeno, saj je imel 81 točk zaostanka za Ferrarijem in 27 točk prednosti pred četrto Hondo. Nato sta sledila BMW Sauber in Toyota, ki ju je v boju za peto mesto ločila le ena točka, Red Bull Racing pa se s 19 točkami zaostanka za Toyoto v ta dvoboj ni mogel več vmešati.

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

V zadnjem delu kvalifikacij je že v prvem krogu Michael Schumacher močno upočasnil in zapeljal nazaj v bokse. Zaradi okvare na dovodu goriva v odločilnem delu kvalifikacij sploh ni vozil, tako da je ostal brez časa in moral štartati z desetega mesta. Najboljši štartni položaj je osvojil njegov moštveni kolega, Felipe Massa, drugo štartno mesto Kimi Räikkönen, nato pa so se do petega mesta zvrstili še Jarno Trulli, Fernando Alonso in Rubens Barrichello.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Štart[uredi | uredi kodo]

Oba Williamsa sta zaradi medsebojnega trčenja odstopila v prvem krogu

Na štartu je Felipe Massa ostal na prvem mestu pred Kimijem Räikkönenom in Jarnom Trullijem. Fernando Alonso je kljub napadu Rubensa Barrichella po zunanji strani prvega ovinka zadržal četrto mesto. Michael Schumacher je dobro štartal, toda v prvem ovinku je moral popustiti in spustiti oba BMW Sauberja, da se je izognil trčenju. V četrtem ovinku mu je uspelo prehiteti oba BMW-ja, ki ju je oviral Robert Kubica pri prehitevanju svojega moštvenega kolega, Nicka Heidfelda, na štartno-ciljni ravnini. V ozadju sta v četrtem ovinku med sabo trčila oba Williams-Coswortha, Nico Rosberg je zadel zadnji del dirkalnika Marka Webbra. Trčenje je močno poškodovalo oba dirkalnika, tako da je moral Webber, ki je ostal brez zadnjega krilca, ob koncu kroga odstopiti. Rosberg pa je na vhodu na štartno-ciljno ravnino močno trčil v ogradi. Sicer jo je odnesel brez poškodb, toda zaradi nevarnih karbonskih delcev na stezi je moral posredovati varnostni avto, da bi stezo lahko očistili. Pred varnostnim avtomobilom je Michael Schumacher pridobil še dve mesti s prehitevanjem svojega brata po zunanji strani na štartno-ciljni ravnini in Barrichella, ki ga je že prej prehitel tudi Giancarlo Fisichella.

Varnostni avto[uredi | uredi kodo]

Varnostni avto je moral posredovati zaradi Rosbergove nesreče

Za varnostnim avtom ob koncu drugega kroga so se zvrstili Massa, Räikkönen, Trulli, Alonso, Fisichella in Michael Schumacher, ki sta oba pridobila kar nekaj mest. Deseterico so zaključevali Barrichello, Ralf Schumacher, Kubica in Button, ki je prehitel Heidfelda in Pedra de la Roso.

Leteči štart[uredi | uredi kodo]

Dirka se je nadaljevala z letečim štartom v šestem krogu, ko je Button napadel Kubico po notranji strani in štartno-ciljno črto sta prečkala z razliko le 36 tisočink sekunde. Michael Schumacher je takoj napadel Renault Fisichelle, ki je moral ščititi notranjo linijo v četrtem in petem ovinku. V naslednjem krogu je Button prehitel Ralfa Schumacherja in se prebil na osmo mesto, medtem pa se je Massa oddaljeval od konkurentov. Njegov moštveni kolega, Schumacher, je še napadal Fisichello in na štartno-ciljni ravnini mu je prehitevanje uspelo, toda Fisichella ga je ob vstopu v prvi ovinek rahlo zadel s svojim sprednjim krilcem v zadnjo levo pnevmatiko. Schumacherja je začelo močno zanašati, saj je pnevmatika začela spuščati zrak, tako da je moral močno upočasniti, da ni poškodoval platišča. Ob tem so ga prehiteli prav vsi dirkači, saj je moral do boksov prevoziti skoraj cel krog. Menjava vseh štirih koles in dolivanje je trajalo enajst sekund, nato pa je zapeljal nazaj na stezo tik pred Masso, tako da je za njim zaostajal skoraj za krog.

Oba Ferrarija sta začela nizati najhitrejše kroge, Massa je povečeval prednost v sekundah, medtem pa sta morala oba dirkača Toyote, Ralf Schumacher in Jarno Trulli, odstopiti. To je pomenilo, da je bil vrstni red v enajstem krogu: 1. Massa, 2. Räikkönen, 3. Alonso, 4. Fisichella, 5. Barrichello, 6. Button, 7. Kubica, 8. de la Rosa, 9. Heidfeld, 10. Scott Speed, 11. Vitantonio Liuzzi, 12. David Coulthard, 13. Takuma Sato, 14. Christijan Albers, 15. Sakon Yamamoto, 16. Robert Doornbos, 17. Tiago Monteiro in 18. oziroma zadnji Michael Schumacher s Ferrarijem.

Dirka se je zdaj nekoliko umirila, Ferrarija sta bila še vedno najhitrejša, Alonso pa se je približal McLarnu Räikkönena na dve sekundi. Coulthardov Red Bull-Ferrari je v 14. krogu zaradi mehanskih težav moral odstopiti. Prvi načrtovani postanki so se začeli v 21. krogu, ko so zapeljali v bokse Räikkönen, Fisichella in Barrichello. Fisichellov postanek je bil nekoliko počasnejši od Barrichellovega, tako da bi oba skoraj trčila na izhodu iz boksov, Fisichelli pa je le uspelo zadržati mesto. Na stezo so se vrnili na 7., 8. in 9. mesto, tik za de la Roso in Heidfeldom, ki je bil v ovinkih hitrejši, toda na ravnini ni imel dovolj hitrosti, da bi obšel McLarna. Massa se je svojemu moštvenemu kolegu približal le na nekaj sekund, ko je postavil najhitrejši krog 1:12,8, tik preden je v 23. krogu, ko je imel 15 sekund prednosti pred Alonsom, zapeljal v bokse. Massa je stal v boksih osem sekund, nato pa zapeljal nazaj na stezo na tretje mesto za Buttna, ki se je prebil na drugo mesto, kljub temu da je štartal s 14. štartnega mesta. Toda Button je zapeljal na postanek že krog kasneje, trajal je 7.9 sekund, vrnil pa se je na 7. mesto pred Fisichello in Barrichella. Alonso je opravil postanek krog kasneje in se vrnil na stezo tik pred Räikkönenom, toda oba sta bila za de la Roso in Heidfeldom. Kubica je z drugega mesta zapeljal v bokse v 26. krogu in se vrnil na stezo kot 9., še krog kasneje pa je postanek opravil njegov moštveni kolega, ki pa je zaostal še za obema Toro Rossoma. Med tem je Button na koncu štartno-ciljne ravnine s poznim zaviranjem uspel prehiteti Räikkönena. Massa je imel že 17 sekund prednosti pred de la Roso, ki je opravil postanek v boksih šele osem krogov kasneje. Sledili so Alonso, Button in Räikkönen z majhno prednostjo pred Fisichello in Barrichellom.

Lov Michaela Schumacherja[uredi | uredi kodo]

Predrta pnevmatika je uničila možnosti Michaela Schumacherja za zmago, kljub temu pa je končal kot četrti

Michael Schumacher je po postankih Agurijev napredoval na 13. mesto, v 31. krogu je prehitel Doornbosa in se približal Liuzziju, ki je bil pred tem udeležen v rahlo trčenje z Heidfeldom, ko ga je ta prehiteval v prvem ovinku. BMW je pri tem utrpel manjšo škodo na sprednjem krilcu, toda lahko je nadaljeval. Liuzzi je moral na postanek v boksih in Schumacher je bil že 11., le tri sekunde za Heidfeldom. V 33. krogu sta oba pridobila mesto ob postanku Scotta Speeda v boksih. Med tem pa je imel Massa že 23 sekund prednosti pred de la Roso, Alonsom, Buttnom in Räikkönenom, ki so bili še vedno zelo skupaj. De la Rosa je v 35. krogu zapeljal v bokse na postanek, ki je trajal 10.8 sekund, nato pa se vrnil na stezo tik za Schumacherja, ki je krog kasneje z lahkoto prehitel še Heidfelda. Nato je že z razmeroma prazno posodo za gorivo postavil dva najhitrejša kroga (1:12.8 in 1:12.4) in se približal Kubici na osmem mestu. Heidfeld je moral v 38. krogu ponovno v bokse, da so mu zamenjali prednje krilce in padel je izven mest, ki prinašajo točke. Krog kasneje je Schumacher prehitel Kubico v prvem ovinku, toda nato je v 9. ovinku nenadoma upočasnil in Kubica ga je prehitel nazaj. Toda Schumacher je že v naslednjem krogu na štartno-ciljni ravnin ponovno uspel priti mimo Poljaka. Schumacher se je približeval šesto uvrščenemu Barrichellu z več kot sekundo na krog, ko so se približevali drugi in zadnji postanki vodilnih dirkačev.

Barrichello je zapeljal prvi v bokse v 46. krogu, krog kasneje pa še Schumacher, ki je bil pred tem na stezi že 36 krogov po prvem nenačrtovano zgodnjem postanku. Vrnil se je med Barrichella in de la Roso, ki je že opravil svoj edini postanek. Fisichella je zapeljal v bokse v 49. krogu (7.2s), medtem pa je Schumacher z novimi pnevmatikami postavil najhitrejši krog (1:12.3) in se močno približal bivšemu moštvenemu kolegu, Barrichellu. Krog kasneje je v bokse zavil Button (7.3s), medtem pa je Schumacher z lahkoto obšel še Barrichella po notranji strani na štartno-ciljni ravnini. Räikkönen je bil naslednji v boksih, vrnil pa se je na četrto mesto, tik za Buttnom. Massa je opravil postanek v 52. krogu, toda vrnil se je mesto pred Alonsa, ki je zadržal drugo mesto tudi po svojem postanku dva kroga kasneje (6.8s).

M. Schumacher vs. Fisichella[uredi | uredi kodo]

Schumacher je začel ogrožati drugega dirkača Renaulta, Fisichello, kar bi lahko bilo pomembno za konstruktorski naslov. Če bi Ferrarijema uspela dvojna zmaga, Renaulta pa bi bila 3. in 6., bi bili moštvi izenačeni, toda zaradi več zmag bi naslov osvojili Italijani. 15 krogov pred koncem je bil Schumacher le pol sekunde za Fisichello, Räikkönen pa le nekaj sekund pred njim. Toda Renault je bil podobno hiter na ravnini kot Ferrari in Schumacher ga ni mogel prehiteti tako lahko kot nekatere druge dirkače. V 57. krogu je ponovno nenadoma upočasnil v 9. ovinku, kar bi lahko kazalo na to, da težave iz kvalifikacij niso popolnoma odpravljene, toda kmalu je bil spet tik za Fisichello. V zanimivem boju je Fisichelli uspelo zadrževati Schumacherja, toda v 62. krogu je Rimljan prepozno zaviral pred prvim ovinkom in Ferrari ga je prehitel po notranji strani. Renault je odneslo na travo, toda uspelo se mu je vrniti za stezo tik pred Barrichellom. Krogi, ko je Schumacher obtičal za Fisichello so se izkazali kot odločilni za rezultat dirke, saj bi teh nekaj sekund lahko pomenilo veliko v zadnjih krogih.

M. Schumacher vs. Räikkönen[uredi | uredi kodo]
Schumacher prehiti Kimija Räikkönena in se prebije na 4. mesto

Schumacher se je takoj približal četrto uvrščenemu Räikkönenu, ki je nekoliko zaostal za Buttnom in Alonsom. V 64. krogu je bilo dirke za Nicka Heidfelda konec zaradi okvare zadnjega vzmetenja na njegovem BMW-ju. To je povzročilo rumene zastave ravno pred prvim ovinkom, tako da Schumacher ni mogel napasti Räikkönena. Toda ta je v 10. ovinku storil majhno napako in Schumacher je uspel zapeljati ob bok McLarnu. Kljub temu, da je bil na zunanji strani naslednjega ovinka in je moral popustiti, je bil štiri kroge pred koncem takoj pripravljen za naslednji napad, toda Räikkönen je dobro branil notranjo linijo v prvi ovinek. Krog kasneje je bil Schumacher še bližje, Räikkönen je spet branil notranjo linijo, toda Schumacherju je uspelo zapeljati Fincu ob bok, kljub temu da je bilo med zidom in McLarnom malo prostora. V prvi ovinek sta zapeljala skupaj, toda Räikkönen je moral pred drugim ovinkom popustiti, saj je bil na umazani strani steze. Schumacher je tako ugnal tudi svojega naslednika pri Ferrariju.

Zaključek[uredi | uredi kodo]

Z le tremi krogi do konca je Schumacher začel loviti Alonsa in Buttna, v predzadnjem krogu je postavil najhitrejši krog (1:12.1), toda ni se mu uspelo povsem približati Angležu. Alonso je z drugim mestom osvojil naslov, prav tako tudi Renault, Massa pa je zmagal in postal prvi Brazilski zmagovalec v São Paulu po letu 1993, ko je podobno uspelo Ayrtonu Senni.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

Poz Dirkač Konstruktor 3. del 2. del 1. del
1 Brazilija Felipe Massa Ferrari 1:10,680 1:10,775 1:10,643
2 Finska Kimi Räikkönen McLaren-Mercedes 1:11,299 1:11,386 1:12,035
3 Italija Jarno Trulli Toyota 1:11,328 1:11,343 1:11,885
4 Španija Fernando Alonso Renault 1:11,567 1:11,148 1:11,791
5 Brazilija Rubens Barrichello Honda 1:11,619 1:11,578 1:12,017
6 Italija Giancarlo Fisichella Renault 1:11,629 1:11,461 1:12,042
7 Nemčija Ralf Schumacher Toyota 1:11,695 1:11,550 1:11,713
8 Nemčija Nick Heidfeld BMW Sauber 1:11,882 1:11,648 1:12,307
9 Poljska Robert Kubica BMW Sauber 1:12,131 1:11,589 1:12,040
10 Nemčija Michael Schumacher Ferrari brez časa 1:10,313 1:11,565
11 Avstralija Mark Webber Williams-Cosworth 1:11,650 1:11,973
12 Španija Pedro de la Rosa McLaren-Mercedes 1:11,658 1:11,825
13 Nemčija Nico Rosberg Williams-Cosworth 1:11,679 1:11,974
14 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Jenson Button Honda 1:11,742 1:12,085
15 Nizozemska Robert Doornbos Red Bull-Ferrari 1:12,591 1:12,530
16 Italija Vitantonio Liuzzi Toro Rosso-Cosworth 1:12,861 1:12,855
17 Združene države Amerike Scott Speed Toro Rosso-Cosworth 1:12,856
18 Nizozemska Christijan Albers Spyker MF1-Toyota 1:13,138
19 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske David Coulthard Red Bull-Ferrari 1:13,249
20 Japonska Takuma Sato Super Aguri-Honda 1:13,269
21 Japonska Sakon Jamamoto Super Aguri-Honda 1:13,357
22 Portugalska Tiago Monteiro Spyker MF1-Toyota brez časa

Dirka[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Konstruktor Krogi Čas/Odstop Št. m. Toč
1 6 Brazilija Felipe Massa Ferrari 71 1:31:53,751 1 10
2 1 Španija Fernando Alonso Renault 71 + 18,658 s 4 8
3 12 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Jenson Button Honda 71 + 19,394 s 14 6
4 5 Nemčija Michael Schumacher Ferrari 71 + 24,094 s 10 5
5 3 Finska Kimi Räikkönen McLaren-Mercedes 71 + 28,503 s 2 4
6 2 Italija Giancarlo Fisichella Renault 71 + 30,287 s 6 3
7 11 Brazilija Rubens Barrichello Honda 71 + 40,294 s 5 2
8 4 Španija Pedro de la Rosa McLaren-Mercedes 71 + 52,068 s 12 1
9 17 Poljska Robert Kubica BMW Sauber 71 + 1:07,642 9
10 22 Japonska Takuma Sato Super Aguri-Honda 70 +1 krog 19
11 21 Združene države Amerike Scott Speed Toro Rosso-Cosworth 70 +1 krog 16
12 15 Nizozemska Robert Doornbos Red Bull-Ferrari 70 +1 krog 22
13 20 Italija Vitantonio Liuzzi Toro Rosso-Cosworth 70 +1 krog 15
14 19 Nizozemska Christijan Albers Spyker MF1-Toyota 70 +1 krog 17
15 18 Portugalska Tiago Monteiro Spyker MF1-Toyota 69 +2 kroga 21
16 23 Japonska Sakon Jamamoto Super Aguri-Honda 69 +2 kroga 20
17 16 Nemčija Nick Heidfeld BMW Sauber 63 Trčenje 8
Ods 14 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske David Coulthard Red Bull-Ferrari 14 Menjalnik 18
Ods 8 Italija Jarno Trulli Toyota 10 Vzmetenje 3
Ods 7 Nemčija Ralf Schumacher Toyota 9 Vzmetenje 7
Ods 9 Avstralija Mark Webber Williams-Cosworth 1 Trčenje 11
Ods 10 Nemčija Nico Rosberg Williams-Cosworth 0 Trčenje 13

Najhitrejši krogi[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Konstruktor Krog Čas
1 5 Nemčija Michael Schumacher Ferrari 70 1:12.162
2 1 Brazilija Felipe Massa Ferrari 23 1:12.877
3 6 Španija Fernando Alonso Renault 70 1:12.961
4 12 Finska Jenson Button Honda 70 1:13.053
5 2 Italija Giancarlo Fisichella Renault 70 1:13.121
6 3 Finska Kimi Räikkönen McLaren-Mercedes 58 1:13.281
7 23 Japonska Sakon Jamamoto Super Aguri-Honda 67 1:13.379
8 11 Brazilija Rubens Barrichello Honda 48 1:13.391
9 22 Japonska Takuma Sato Super Aguri-Honda 47 1:13.401
10 20 Italija Vitantonio Liuzzi STR-Cosworth 69 1:13.687
11 15 Nizozemska Robert Doornbos Red Bull-Ferrari 62 1:13.700
12 4 Španija Pedro de la Rosa McLaren-Mercedes 63 1:13.817
13 21 Združene države Amerike Scott Speed STR-Cosworth 69 1:13.862
14 17 Poljska Robert Kubica Sauber-BMW 25 1:14.117
15 16 Nemčija Nick Heidfeld Sauber-BMW 18 1:14.163
16 18 Portugalska Tiago Monteiro Spyker MF1-Toyota 38 1:14.410
17 19 Nizozemska Christijan Albers Spyker MF1-Toyota 61 1:14.591
18 8 Italija Jarno Trulli Toyota 9 1:14.882
19 14 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske David Coulthard Red Bull-Ferrari 12 1:16.045
20 7 Nemčija Ralf Schumacher Toyota 8 1:16.835
21 9 Avstralija Mark Webber Williams-Cosworth brez časa
22 10 Nemčija Nico Rosberg Williams-Cosworth brez časa

Opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Bahrajn Bahrajn  • Malezija Malezija  • Avstralija Avstralija  • San Marino San Marino  • Evropska unija Evropa  • Španija Španija  • Monako Monako  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske V. Britanija  • Kanada Kanada
Združene države Amerike ZDA  • Francija Francija  • Nemčija Nemčija  • Madžarska Madžarska  • Turčija Turčija  • Italija Italija  • Ljudska republika Kitajska Kitajska  • Japonska Japonska  • Brazilija Brazilija


Predhodna dirka:
Velika nagrada Japonske 2006
Prvenstvo Formule 1
sezona 2006
Naslednja dirka:
Velika nagrada Avstralije 2007

Predhodna dirka:
Velika nagrada Brazilije 2005
Velika nagrada Brazilije Naslednja dirka:
Velika nagrada Brazilije 2007

1972  • 1973  • 1974  • 1975  • 1976  • 1977  • 1978  • 1979  • 1980  • 1981  • 1982  • 1983  • 1984  • 1985  • 1986
1987  • 1988  • 1989  • 1990  • 1991  • 1992  • 1993  • 1994  • 1995  • 1996  • 1997  • 1998  • 1999  • 2000  • 2001
2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2007  • 2008  • 2009  • 2010  • 2011  • 2012  • 2013  • 2014  • 2015  • 2016
2017  • 2018  • 2019