Uporabnik:Vitosmo/Hokusaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 To ni članek Wikipedije: Gre za delo v pripravi, ki ga razvija posamezen sodelavec, in je lahko nepopolno ali nezanesljivo.   Ste končali pripravo osnutka? Ste pripravljeni zaprositi izkušenega urejevalca za pregled njegove primernosti za vključitev v Wikipedijo?     Predložite osnutek v pregled!
Hokusai
Portret
Katsushika Hokusai, in an 1839 self-portrait
Domače ime北斎
RojstvoTokitarō
時太郎
supposedly (1760-10-31)31. oktober 1760
Edo (present-day Tokyo), Japan
Smrt10. maj 1849 (1849-05-10) (88 let)
Edo (present-day Tokyo), Japan
NarodnostJapanese
Poznan poUkiyo-e painting, manga and woodblock printing
Pomembnejša delaThe Great Wave off Kanagawa
Veliki val pred obalo Kanagave, lesorez, med 1830 in 1833

Kacušika Hokusai (葛飾 北斎, Ja-葛飾 北斎.ogg (pomoč·info), ~ 31. oktobra 31, 1760 – 10. maja, 1849) je bil japonski umetnik, ukijo-e slikar in grafik iz obdobja Edo.[1] V njegovih delih je čutiti vpliv stila Sesšu in drugih vrst kitajskega slikarstva. Hokusaj se je rodil v Edu (današnjem Tokiu), najbolj je po svojih lesorezih Šestintrideset pogledov na goro Fuji (富嶽三十六景, Fugaku Sanjūroku-kei, c. 1831) med katerimi je tudi najbolj poznana njegova slika iz dvajsetih let Veliki val pred obalo Kanagave.

Hokusajevih "šestintrideset pogledov" je po eni strani treba razumeti kot odziv na vse bolj priljubljena potovanja, po drugi strani pa do neke mere kot reakcijo na njegovo obsedenost z goro Fudži. Tej zbirki, predvsem slikama Veliki val in Prijeten veter, vedro jutro se ima Hokusaj zahvaliti za svojo slavo, tako doma kot po celem svetu. Dela Hokusaja pred to zbirko so bila gotovo pomembna,vendar je šele s šestintridesetimi pogledi doživel široko priznanje. .[2] Ustvarjal je vse do svoje smrti leta 1849. Še danes velja za enega najbolj priljubljenih japonskih umetnikov.[3]

Zgodnje življenje in umetniški razvoj[uredi | uredi kodo]

Skice iz "Kratki nasveti za poenostavljeno risanje"
Slika kopajjočih iz Hokusaj manga
Sodobni ponatis Hokusaja iz leta 1817 ob ustvarjanju slike Velika Daruma

Kdaj je Hokusaj bil rojen, ni jasno, vendar za rojstni dan pogosto navajajo 23. dan v 9. mesecu desetega leta ere Hōreki (po starem koledarju, to je 31. oktobra 1760) družini obrtnikov, v okrožju Edo v Kacušiki, Japonska. [4] Njegovo otroško ime je bilo Tokitaro. [5] Verjetno je njegov oče bil steklar Nakadžima Ise, ki je izdeloval ogledala za šoguna . Oče Hokusaja nikoli ni naredil za dediča, zato je lahko da njegova mati bila konkubina . Hokusaj je začel slikati okoli šestih let, morda se je učil pri očeta, ki je ogledala polepševal z vzorci.

Hokusaja so še za časa svojega življenja poznali pod najmanj trideset imeni. Za japonske umetnike tistega časa je bilo običajno, da nosijo več imen, vendar število Hukosajevih psevdonimov presega vse okvirje. Pogoste spremembe Hokusajevega imena so v veliki meri sledile njegovi umetniški tvornosti in slogu, tako da lahko obdobja v njegovem življenju razbijanje poimenujemo z imenom, ki ga je tedaj nosil. [4]

Oče ga je pri 12 letih poslal na delo v knjigarno in posojilno knjižnico, priljubljeno ustanovo v japonskih mestih, kjer je bilo branje iz lesorezov narejenih knjig bilo priljubljena zabava srednjega in višjega sloja. [6] Pri 14 letih je delal kot vajenec pri rezbarju za les, 18 let star je vstopil v atelje Kacukava Šunšo . Šunšo je bil vodja tako imenovane šole Kacukava in mojster sloga ukijo-e, s katerim je Hokusaj kasneje zaslovel [5] Slog Ukijo-e, kot ga je uporabljal Šunšo in drugi umetniki, se je osredotočal na podobe kurtizan in priljubljenih igralcev Kabukija. [7]

Po enem letu se je ime Hokusaj prvič spremenilo, ko mu je njegov mojster dal ime Šunro. Pod tem imenom je objavil leta 1779 svoje prve odtise, to je serijo slik igralcev Kabukija. Med delom v studiu Šunšo je bil Hokusaj poročen s svojo prvo ženo, o kateri je znano zelo malo, le da je umrla v začetku 1790-ih. Leta 1797 se je ponovno poročil, vendar mu je tudi ta druga žena kmalu umrla. Ti dve ženi sta mu dali dva sinova in tri hčerke; njegova najmlajša hči Ei, znana tudi kot Ōi, pa je kasneje postala umetnica. [7] [8]

Ko je Šunšo leta 1793 umrl, je Hokusaj začel raziskovati druge sloge umetnosti, med drugimi je prišel pod vpliv evropskih slogov v francoskih in nizozemskih bakrorezih, ki si jih je lahko privoščil. [7] Šunko, glavni učenec Šunšoja, ga je kmalu izključil iz šole Kacukava, verjetno zaradi študija v rivalski šoli Kanō. Ta dogodek ga je po njegovih besedah navdihnil: "Kar me je resnično motiviralo pri razvoju mojega umetniškega sloga, je bilo ponižanje, ki sem ga utrpel s strani Šunkoa." [9]

Hokusaj se je pri svojih delih lotil drugih tem in se oddaljil od podob kurtizan in igralcev, ki so bili tradicionalne teme Ukijo-e. Namesto tega se je njegovo delo osredotočilo na pokrajine in podobe vsakdanjega življenja Japoncev z različnih družbenih ravni. Ta sprememba teme je bila preboj v Ukijo-e in Hokusajevi karieri. [7] Iz tega obdobja izhaja ognjemet v večernem času ob mostu Riogoku v Edu (1790). [10]

Na višina kariere[uredi | uredi kodo]

Za naslednje obdobje je značilno sodelovanje Hokusaja s šolo Tavaradža in novo ime "Tavaradža Sōri". V tem času je ustvaril številne akvarele, imenovane surimono, in ilustracije za kjoka ehon (ilustrirana knjiga šaljivih pesmi). Leta 1798 je Hokusaj predal ime učencu in se odločil postati samostojni umetnik; osvobojen končno vezi s šolo si je nadel ime Hokusaj Tomisa.

Vse do leta 1800 je Hokusaj Ukijo-e dalje uporabljal za druge namene kot za portretiranje. Sprejel je tudi ime, po katerem bi ga najbolj poznamo, to je Kacušika Hokusaj - Kacušika je njegov rojstni kraj na severovzhodnem robu Eda. Istega leta je izdal dve zbirki pokrajin, Znamenite vedute vzhodne prestolnice in Osem pogledov na Edo . Začel je pridobivate lastne učence, do konca življenja jih je bilo 50 učencev. [7]

Naslednja leta je postajal vse bolj znan, tako zaradi svojih del kot tudi zaradi nadarjenosti za samohvalo. Med tokijskim festivalom leta 1804 je ustvaril z metlo in vedrom, polnim črnila, portret budističnega duhovnika Daruma, za katerega pravijo, da je bil dolg 180 metrov. Druga zgodba ga kaže na dvoru šoguna, s povabilom na tekmo z drugim umetnikom, ki je čopič uporabljal bolj tradicionalno. Delo, ki ga naslikal pred šogunom, se je na papirju začelo z modro krivuljo, prek katere je napodil piščanca, katerega noge so bile namočene v rdečo barvo. Sliko, ki mu je zagotovila zmago na tekmi, je šogunu opisal kot pokrajino z reko Tacuto in rdečimi listi, javorja, ki plavajo po njej. [11]

Leta 1807 je Hokusaj sodeloval s priljubljenim romanopiscem Takizava Bakin v vrsti ilustriranih knjig. Oba se zaradi razlik v pojmovanju umetnosti nista ujela, tako da se je njuno sodelovanje končalo med pripravo na četrto knjigo. Založnik se je ob vprašanju, koga naj zadrži pri projektu, odločil za Hokusaja in s tem poudaril pomen, ki so ga slike imele za tiskana dela tega obdobja. [12]

Hokusaj je zelo pozorno posvečal objavljanju svojega dela po knjigah. Primer zato sta pismi ob japonski izdaji antologije kitajske poezije Toshisen Ehon založniku in lesorezom, ki so sodelovali pri izdelavi njegovih zamisli. Hokusaj piše založniku knjige, da je Egava Tomekiči, s katerim je Hokusaj prej sodeloval in ga zaradi tega spoštoval, pri določenih glavah odstopil od Hokusajevega sloga. Hokusaj se tudi obrnil na drugega rokodelca, ki je sodeloval pri projektu, na Sugito Kinsukeja, češ da mu ni všeč slog šole Utagava, s katerim je Kinsuke izrezal oči in nos oseb, tako da bo moral lesoreze popraviti, da bodo končni odtisi verni Hokusajevemu slogu. Hokusaj pismu prilaga primere za upodabljanje oči in nosov, tako po svojem slogu kot po slogu šole Utagava. Založnik se je s temi spremembami sprijaznil, čeprav je bilo že natisnjenih sto izvodov knjige. Da bi popravili te podrobnosti, bo dal izdelane lesoreze dal popraviti s tehniko Umeki. Dele, ki jih je treba popraviti, bodo izrezali, namesto njih pa vstavili nanovo urezane dele lesorezov. Kje so uporabili tehniko Umeki, je tako videti kot šibke obrise okoli mest, ki so jih zamenjali. Originalne kopije knjige kot tudi kopije, narejene zaradi zahtev Hokusaja, 33so natisnili leta 1833 in 1836. [13]

Leta 1811 je Hokusaj, star 51 let, svoje ime spremenil v Taito in vstopil v obdobje, v katerem je ustvaril Hokusaj Mango in različne etehone, to je umetniške priročnike. [5] Prvi priročniki izvirajo iz leta 1812, ko je S hitrimi lekcijami v poenostavljenem risanju, našel priročen način za zaslužek in za vabo novim učencem. Manga (kar pomeni naključne risbe) vsebuje tudi študije v perspektivi. [14] Prva knjiga njegove mange, njegovih skic in karikatur, ki jo je objavil leta 1814, je vplivala na sodobno obliko stripov, znanih pod tem imenom. V njegovih 12 zvezkov mange, objavljenih do leta 1820, in treh drugih, objavljenih po njegovi smrti, je najti na tisoče risb živali, verskih oseb in vsakdanjih ljudi. Pogosto imajo šaljiv podton in so bile v tistih časih zelo priljubljene. [12] Številne risbe na šaljiv način ponazarjajo tudi življenje bogatih ljudi. [15]

5. oktobra 1817 je v svetišču Hongan-ji Nagoya Betsuin v Nagoji naslikal Velikega Darumo na papir, ki je meril 18 × 10,8 metra,  in z delom in končnim izdelkom navdušil številne gledalce. Za ta podvig je prejel ime " Darusen " (skrajšana oblika Daruma Sensei ). [16] [17] Čeprav je bil original uničen leta 1945, so reklame v obliki letakov iz tega časa preživele in si jih lahko ogledamo v mestnem muzeju Nagoya . Na podlagi študij so na veliki javni prireditvi 23. novembra 2017 ustvarili reprodukcijo originala, enake velikosti, materiala in tehnike, kot spomin na 200-letnico rojstva umetnine. [18] [19]

Leta 1820 je Hokusaj znova spremenil ime, tokrat v "Iitsu", kot znak za začetek obdobja, v katerem si je kot umetnik zagotovil slavo po Japonski. Njegovo najbolj znano delo Šestintrideset pogledov na goro Fudži, ki se ga začne znameniti Veliki val pred Kanagavo, je nastalo v začetku 1830-ih. Delo je bilo tako priljubljeno, da ga je Hokusaj kasneje razširil za deset dodatnih odtisov. Med drugimi priljubljenimi knjigami lesorezov, ki jih je objavil v tem času, so Ogledi slapov po provincah, Oceani modrosti in Nenavadni pogledi na slavne mostove v provincah . [20] Začel je tudi ustvarjati številne podrobne posamične slike cvetov in ptic,tako izredno podrobni sliki Makovi cvetovi in Jata piščancev . [21]

Kasnejše življenje[uredi | uredi kodo]

Naslednje obdobje, po letu1834, je Hokusaj deloval pod imenom "Gakjo Rodžin" ( 画狂老人  ; "Starec, ponorel zaradi umetnosti"). [22] V tem času je Hokusaj ustvaril Sto pogledov na goro Fudži, še eno pomembno pokrajinsko serijo. [23]

Hokusaj o tem delu v pripisu pravi:

Že ko sem bil star šest let, sem strastno do kopiranja obrazca stvari in od svojega petdesetega leta dalje sem objavil veliko, vendar vse, kar sem narisal do svojega sedemdesetega leta, ni vredno besede. Star triinsedemdeset let sem doumel oblike živali, ptic, žuželk in rib ter življenje trav in rastlin. Ko bom star šestinosemdeset osemindvajsetih, bom še kak korak dalje in pri devetdesetih mogoče že pri njih skritem pomenu, pri stotih letih pa bom morda prodrl do ravni čudovitega in božanskega. Ko bom stodeset, bo vsaka pika, bo vsaka črta imela svoje življenje. [24]

Leta 1839 je požar uničil Hokusajev atelje in večji del njegovih del. Njegova kariera je začela bledeti in mlajši umetniki, kot je Ando Hirošige, so postajali vse bolj priljubljeni. Star 83. let je Hokusaj na povabilo bogatega kmeta Takai Kozan odpotoval v Obuse v provinci Šinano (danes Prefektura Nagano ), kjer je ostal nekaj let. [25] Med svojim časom v Obuseu je ustvaril več mojstrovin, med drugim Moški val in Ženski val . Hokusaj nikoli ni nehal slikati in Race na vodi je ustvaril star 87 let. [26]

Nenehno si prizadeval za boljše stvaritve, in na smrtni postelji naj bi zavzdihnil: "Ko bi mi le Nebesa dala še deset let   . . . Samo še pet let, da postanem pravi slikar." Umrl je 10. maja 1849 (na 18. dan v 4. mesecu 2. leta Kaeijeve ere po starem koledarju), pokopan pa je bil v kraju Seikjō-dži v Tokiu (okraj Taito). [5]

Šunga[uredi | uredi kodo]

Sanje ribičeve žene (1814), iz Kinoe no Komatsu, knjige v treh zvezkih z erotiko šunga.

Hokusaj je slikal tudi erotične prizore, tako imenovane slike šunga. Večinoma se bile ustvarjene kot lesorezi v stilu Ukijo-e.[27] Dobesedni pomeni šunga pomlad, običajni evfemizem za seks. Kot podvrsto ukijo-e so šungo v obdobju Edo uživale vse družbene skupine Kljub temu, da šogunatu niso bile naklonjene. Ne samo Hokusaj, skoraj vsi umetniki ukijo-e so v nekem trenutku svoje kariere slikali šunge, ne da bi s tem ogrožali svoj umetniški prestiž. Šungo razumeti kot neke vrste srednjeveško pornografijo je v tem pogledu lahko zavajajoče.

Dela in vplivi[uredi | uredi kodo]

Hokusaj je imel dolgo kariero, večino svojih pomembnih del pa je ustvaril po 60. letu. Njegovo najbolj priljubljeno delo je serija Ukijo-e Trideset šest pogledov na goro Fudži, ki je nastala med letoma 1826 in 1833. Dejansko je sestavljen iz 46 odtisov (10 jih je bilo dodanih po prvotni objavi). [9]

Poleg tega je Hokusaj odgovoren za One Hundred Views of Mount Fuji (富嶽百景, Fugaku Hyakkei) iz leta 1834 , delo, ki "na splošno velja za mojstrovino med njegovimi pokrajinskimi slikanicami". [9] Njegov Ukijo-e je umetniško obliko spremenil iz sloga portretiranja, osredotočenega na kurtizane in igralce, priljubljene v obdobju Eda v japonskih mestih, v veliko širši slog umetnosti, ki se je osredotočil na pokrajine, rastline in živali. [7]

Izbira umetniškega imena Hokusaj in pogosta upodobitev gore Fudži izhajata iz njegovih verskih prepričanj. Ime Hokusai (北斎) pomeni "Severni studio (soba)", kratica Hokushinsai (北辰際) . Hokusaj je bil član Ničirenove sekte budizma, ki Severno zvezdo vidi kot povezano z božanstvom Myōken (妙見菩薩) . Napaka pri navajanju: Oznaka <ref> vsebuje preveč imen (glej stran pomoči). Največja Hokusajeva dela je zbirka Hokusai Manga (北斎漫画) , objavljeno leta 1814. Delo je ubrano z zbirko skoraj 4.000 skic živali, ljudi, predmetov itd. [9] Kljub imenu skic res ne moremo šteti za predhodnike sodobne mange, saj se slog in vsebina Hokusajeve Mange razlikujeta od zgodbe, ki temelji na stripovskem slogu sodobne mange.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Vplivi na umetnost in kulturo[uredi | uredi kodo]

Pokrov odprtine moškega vala v Obuse, Nagano

Na dosežke Hokusaja kot umetnika naletimo na različnih področjih. Več kot 70 let je ustvarjal ilustracije za knjige, lesoreze, skice in slike. [29] Hokusaj se je med japonskimi ustvarjalci med prvimi spoprijel z linearno perspektivo z zahoda[30] . Na Hokusaja je vplival Sesšū Tōdžō in drugi slogi kitajskega slikarstva . [31] Njegovi vplivi, skupaj z vplivom Japonske, so se prek zahodnih sodobnikov v Evropi devetnajstega stoletja razširili po vsem svetu; izbruhnila je moda zbirati japonsko umetnost, posebno Ukijo-e, katere nekaj prvih pomladnih lastovk je bilo opaziti v Parizu, ko je približno 1856 je francoski umetnik Félix Bracquemond pri svojem tiskarju naletel na kopijo skic za Hokusajevo Mango, Vplival je na Art Nouveau in na Jugendstil v Nemčiji in pa na večje gibanje impresionizma, saj se njegove teme pojavljajo v slikah Clauda Moneta in Pierre-Auguste Renoirja . Kot pravi Brooklyn Rail: "Mnogi umetniki so zbirali njegove lesoreze: Degas, Gauguin, Klimt, Franz Marc, August Macke, Manet in van Gogh ." [32] Hokusajjevo delo vidno vpliva na motiv biča Hermanna Obrista (Peitschenhieb), ki je bil vzgleden za novo gibanje..

Tudi po njegovi smrti so razstave njegovih umetnin dalje priljubljene. Razstava Hokusaja leta 2005 je v Narodnem muzeju v Tokiu je med vsemi razstavami tistega leta imela največ obiskovalcev [33] V Veliki Britaniji je bilo razstavljenih tudi več slik z razstave v Tokiu. Britanski muzej je leta 2017 priredil prvo razstavo Hokusajevih kasnejših umetnin, med drugim 'Veliki val' [34] .

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Nussbaum, Louis Frédéric. (2005). "Hokusai" in Japan Encyclopedia, p. 345.
  2. ↑ Kleiner, Fred S. and Christin J. Mamiya, (2009). Gardner's Art Through the Ages: Non-Western Perspectives, p. 115.
  3. ↑ »Na razstave najraje hodijo Japonci«. MMC RTV-SLO. 22. marec 2007. Pridobljeno 21. decembra 2010.
  4. ↑ 4,0 4,1 Weston, p. 116
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Nagata [page needed] Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani nagata, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  6. ↑ Weston, pp. 116–117
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Weston, p. 117
  8. ↑ »葛飾, 応為 カツシカ, オウイ« (v Japanese). CiNii. Pridobljeno 22. maja 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 Nagata, Seiji. Hokusai: Genius of the Japanese Ukiyo-e. Kodansha, Tokyo, 1999. [page needed] Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani lane, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  10. ↑ Fireworks in the Cool of Evening at Ryogoku Bridge in Edo retrieved 26 November 2018
  11. ↑ Weston, pp. 117–118
  12. ↑ 12,0 12,1 Weston, p. 118
  13. ↑ Tinios, Ellis (Junij 2015). »Hokusai and his Blockcutters«. Print Quarterly. Zv. XXXII, št. 2. str. 186–191.
  14. ↑ Screech, Timon (2012). »Hokusai's Lines of Sight«. Mechademia. Zv. 7. str. 107. JSTOR 41601844.
  15. ↑ Inoue, Yasuyo (2012). »Manga and libraries in Japan« (PDF). International Federation of Library Associations and Institutions. str. 4.
  16. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2018. Pridobljeno 18. decembra 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  17. ↑ »ページが見つかりません : 中京テレビ«. www.ctv.co.jp.
  18. ↑ »本願寺名古屋別院：これが北斎描いた大だるま ２００年前«. 毎日新聞.
  19. ↑ http://www.chugainippoh.co.jp/religion/news/20171129-001.html
  20. ↑ Weston, pp. 118–119
  21. ↑ Weston, p. 119
  22. ↑ Hokusai Heaven retrieved 27 March 2009 Archived 3 September 2009 at the Wayback Machine Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani gvjh.org, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  23. ↑ »Fugaku hyakkei (One Hundred Views of Mount Fuji)«. Museum of Fine Arts, Boston (v angleščini). 21. december 2018. Pridobljeno 22. januarja 2019.
  24. ↑ Gian Carlo. "Hokusau: Vesolje" v "Hokusai", str. 7. Phaidon
  25. ↑ »Welcome to the World of Hokusai, an "Old Man Mad About Painting"!«. Hokusai Kan. Hokusai Museum. Pridobljeno 16. maja 2019.
  26. ↑ Weston, p. 120
  27. ↑ Forbidden Images – Erotic art from Japan's Edo Period (v Finnish). Helsinki, Finland: Helsinki City Art Museum. 2002. str. 23–28. ISBN 951-8965-53-6.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  28. ↑ »Katsushika Hokusai - Fuji From Goten-yama«. en.artsdot.com (v angleščini). Pridobljeno 11. februarja 2019.
  29. ↑ Finley, Carol (1. januar 1998). Art of Japan: Wood-block Color Prints (v angleščini). Lerner Publications. ISBN 9780822520771.
  30. ↑ »Paintings as architectural space:"Guided Tours" by Cezanne and Hokusai« (PDF). 2008.
  31. ↑ Daniel Atkison and Leslie Stewart. "Life and Art of Katsushika Hokusai" in From the Floating World: Part II: Japanese Relief Prints, catalogue of an exhibition produced by California State University, Chico. Retrieved 9 July 2007; Archived 8 November 2002 at the Wayback Machine Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani csuchico, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  32. ↑ Rhodes, David (November 2011). "Hokusai Retrospective". The Brooklyn Rail.
  33. ↑ Brown, Kendall H. (13. avgust 2007). »Hokusai and His Age: Ukiyo-e Painting, Printmaking and Book Illustration in Late Edo Japan (review)«. The Journal of Japanese Studies (v angleščini). Zv. 33, št. 2. str. 521–525. doi:10.1353/jjs.2007.0048. ISSN 1549-4721.
  34. ↑ Carelli, Francesco (2018). »Hokusai: beyond the Great Wave«. Europe PMC.
Napaka pri navajanju: Sklic definiran v seznamu imenovan "smith" ni uporabljen v vsebini (glej stran pomoči).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  • Lane, Richard (1978). Slike iz plavajočega sveta: japonske grafike. Oxford: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-211447-1; OCLC 5246796.
  • Nagata, Seiji (1995). Hokusaj: Genij japonske Ukijo-e. Tokyo: Kodansha International.
  • Ray, Deborah Kogan (2001). Hokusaj: mož, ki je slikal goro. New York: Frances Foster Books. ISBN 0-374-33263-0.
  • Smith, Henry D. II (1988). Hokusaj: sto let gore Fudži. New York: George Braziller, Inc., Publishers. ISBN 0-8076-1195-6.
  • Weston, Mark (1999). Japonski velikani: šivljenjepisi najbolj vplivnih Japonk in Japoncev Women. New York: Kodansha International. ISBN 1-56836-286-2.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

[[Kategorija:Umrli leta 1849]] [[Kategorija:Rojeni leta 1760]] [[Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki]] [[Kategorija:Članki z besedilom v japonščini]] [[Kategorija:Članki s hAudio mikroformatom]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Vitosmo/Hokusaj&oldid=6030299«