Fudži

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Gora Fuji)
Skoči na: navigacija, iskanje
Gora Fudži
FujiSunriseKawaguchiko2025WP.jpg
Fudžisan, pogled z jezera Kavaguči
Koordinate : 35°21′29″N 138°43′52″E / 35.35806°N 138.73111°E / 35.35806; 138.73111Koordinati: 35°21′29″N 138°43′52″E / 35.35806°N 138.73111°E / 35.35806; 138.73111
Višina: 3.776 m
Gorovje: Japonsko otočje
Prvi pristop: 633 (役行者, En no Gjodža)

Gora Fudži (japonsko 富士山 Fudži-san) je najvišja gora (3776 m) na Japonskem. Leži q00 kilometrov jugozahodno od Tokia v centralnem delu otoka Honšu blizu obale, na meji med prefekturama Šizuoka in Jamanaši. Gora je aktiven stratovulkan, ki je zadnjič izbruhnil med letoma 1707 in 1708. S svojo simetrično obliko in vrhom, ki je pet mesecev pokrit s snegom, je znan simbol Japonske, pogosto upodobljen v umetniških delih in razglednicah z Japonske[1].

Fudži spada med "tri svete gore Japonske" (三霊山 Sanrajzen), skupaj z gorama Tate in Haku.[2] Leta 2013 je bil zaradi izredne lepote, ki je navdihovala umetnike, poete in romarje skozi stoletja, in scenskega razgleda dodan na seznam UNESCO svetovne dediščine. V okolici gore je kar 25 pomembnih spomenikov, med njimi gora sama, svetišče Fudžisan Hongu Sengen Tajša in glavni tempelj Tajsekidži, ustanovljen leta 1290, ki ga je kasneje ovekovečil Hokusaj, mojster tiskarske tehnike ukijo-e.

Po šintoistični mitologiji prebiva na vrhu gore kami Kuninotokotači (国之常立神). Princesa Konohanasakuja (木花開耶姫 "princesa cvetoče češnje"), boginja gore Fudži in vseh vulkanov, ima ob vznožju gore posvečeno svetišče Fudžisan Hongu Sengen Tajša.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Pismenki v imenu gore, 富 in 士, pomenita "bogastvo" oz. "obilje" in "moškega s statusom", ime pa izhaja iz časa pred uveljavitvijo pismenk, zato sta bili verjetno izbrani zaradi izgovorjave. Zgodba o sekalcu bambusa zapiše, da izhaja iz besede "nesmrten" (不死 fuši/fudži) ali pa "bogati vojak" (富士 fudži), ki se vzpenja po pobočju.[3][4] Ljudska etimologija pravi, da izhaja iz zveze 不二 (ne-dva), kar nakazuje njegovo enkratnost, ali pa 不尽 (ne-izčrpati), kar opiše njegovo neskončnosti). Drugi možni izvori so "pokončev kot rižev klas" (穂 ho), "ogenj" iz jezika ljudstva Ainu (fuči), "mavrica" (虹nidži) in "glicinija" (藤 fudži). Imenu gore navadno dodamo končnico -山 ("gora", -jama, -san), s čimer dobimo celo ime 富士山 (fudži-jama ali fudži-san).[5][6][7][8]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Krater na vrhu Fudžija, v ozadju najvišji vrh, Ken-ga-mine

Gora Fudži je vulkanski stožec, ki se pogosto pojavlja v japonski umetnosti, posebej po letu 1600, ko postane Edo prestolnica Japonske in so ga ljudje zagledali pri potovanju po cesti Tokajdo.[9] Prvi zabeležen vzpon sega v leto 663, ko ga je preplezal neznani menih. Do okoli 1860 je bil vzpon za ženske prepovedan, saj je bil vrh od starodavnih časov sveto mesto, pod goro pa so trenirali samuraji, predvsem okoli današnjega mesta Gotenba. Konjski lokostrelci Jabusame šoguna Minamoto no Joritoma so bili nastanjeni v območju v obdobju Kamakura. Leta 1290 so na pobočju gore v prefekturi Šizuoka zgradili tempeljski kompleks Tajseki-dži, središče budizma Ničiren Šošu.

Prvi tujec na gori je bil Sir Rutherford Alcock septembra leta 1868, ki se je vzpenjal 8 ur, sestopal pa tri[10], prva tujka pa žena britanskega veleposlanika na Japonskem Lady Fanny Parker v letu 1969.[11]

Danes je gora mednarodna destinacija za turizem in planinarstvo.[12][13] Znan japonski rek pravi, da bo moder človek Fudži preplezal enkrat, samo tepec pa dvakrat.[14][15] Ostaja popularen simbol japonske kulture, pogosto se pojavlja v filmih[16], ipd.

Geografija in geologija[uredi | uredi kodo]

Gora Fudži je pomembna gora v geografiji Japonske. Visok je 3.776,24 metrov, nahaja se ob pacifiški obali osrednjega Honšuja, jugozahodno od Tokia, na meji med prefekturama Šizuoka in Jamanaši. Obkoljen je s štirimi manjšimi mesti, Gotenba, Fudžijošida, Fudžinomija in Fudži, ter petimi jezeri, Kavaguči, Jamanaka, Saj, Motosu in Šodži.[17] Gora je del narodnega parka Fudži-Hakone-Izu. Viden je iz oddaljene Jokohame, Tokia, na lep dan pa tudi iz Čibe, Sajtame, Točigija, Ibarakija in jezera Hamana.

Gora Fudži se nahaja na stičišču amurske, ohotske in filipinske tektonske plošče. Nastal naj bi pred 100.000 leti, ko je starejše jedro iz andezita prekrila plast bazalta. Današnjo obliko je dobil pred 10.000 leti.[18] Uvrščajo ga med aktivne vulkane z majhno verjetnostjo izbruha. Zadnji zabeležen izbruh se je zgodil med 16. decembrom 1707 in 1. januarjem 1708 in ustvaril drugi vrh na gori, Hoej.[19]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje je tundrsko, vrh je zaradi nizkih temperatur precejšen del leta pokrit s snegom. Najnižja zabeležena temperatura je -38 °C, najvišja pa 17,8 °C.[20] Skozi leto se povprečna temperatura giba med -18,4 in 6,2 °C.

Podnebni podatki - Mount Fuji Averages (1981–2010) Records (1932–2011)
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C −1.7 0 1 4,7 12,2 12,3 17,4 17,8 16,3 10,4 6,9 3,6 17,8
Povprečna visoka temperatura °C −15.7 −14.7 −10.9 −5.7 −0.8 3,6 7,5 9,3 6,1 −0.1 −6.4 −12.2 −3.4
Povprečna dnevna temperatura °C −18.4 −17.8 −14.2 −8.7 −3.4 1,1 4,9 6,2 3,2 −2.8 −9.2 −15.2 −6.2
Povprečna nizka temperatura °C −21.7 −21.5 −17.8 −12.1 −6.5 −1.6 2,4 3,6 0,4 −5.8 −12.2 −18.3 −9.3
Rekordno nizka temperatura °C −37.3 −38.0 −33.9 −27.8 −18.9 −13.1 −6.9 −4.3 −10.8 −19.5 −28.1 −33.0 −38.0
% vlažnosti - - 58 60 61 70 79 73 68 53 50 47 -
Vir: JMA[21]

Aokigahara[uredi | uredi kodo]

Gozd Aokigahara na severozahodnem pobočju gore je po legendah prebivališče duhov in demonov. V 19. stoletju so v njem predvsem revnejše družine zapuščale svoje otroke in starejše.ref>"Japan's harvest of death". The Independent (London). October 24, 2000. </ref> Gozd je drugo najbolj popularno mesto za samomor po mostu Golden Gate v San Franciscu.[22] Od petdesetih let prejšnjega stoletja se je v gozdu ubilo več kot 500 ljudi, v povprečju kar okoli 30 na leto.[23] V zadnjih letih so lokalne oblasti povečevale ozaveščenost obiskovalcev in pohodnikov s postavitvijo tabel, ki bralce prepričujejo v ponovni premislek.[24]

Turizem[uredi | uredi kodo]

Gora Fudži je popularna pohodniška destinacija. Leta 2009 se je na goro povzpelo 300.000 ljudi.[25] Gora je najbolj prijazna v juliju in avgustu, ko obratujejo prenočišča in druge zgradbe.[25][26] Večina Japoncev se po gori vzpenja ponoči, da bi pričakali jutranje svitanje in sončni vzhod (御来光 gorajko, "prispetje luči").[27] Na goro vodijo štiri večje poti z desetimi postajami.[28] Avtobusi in avtomobili dosežejo 5. postajo.

  1. ^ Scheffel, Richard L.; Wernet, Susan J., ur. (1980). Natural Wonders of the World. United States of America: Reader's Digest Association, Inc. str. 153. ISBN 0-89577-087-3. 
  2. ^ [1] Arhivirano June 27, 2013, na Wayback Machine.
  3. ^ Although the word can mean a soldier (兵士 heishi, heiji?), or a samurai (武士 bushi?), its original meaning is a man with a certain status.
  4. ^ "Japanese Text Initiative theTaketori monogatari". Etext.lib.virginia.edu. August 31, 2004. Pridobljeno dne December 23, 2010. Predloga:Non-primary source
  5. ^ "富士山の名前の由来". Web.archive.org. May 31, 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne May 31, 2008. Pridobljeno dne December 23, 2010. 
  6. ^ "富士山 – 知泉Wiki". Tisen.jp. October 25, 2006. Pridobljeno dne December 23, 2010. 
  7. ^ "地名・富士山の意味". Web.archive.org. June 3, 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne June 3, 2008. Pridobljeno dne December 23, 2010. 
  8. ^ "富士山アイヌ語語源説について". Asahi-net.or.jp. Pridobljeno dne December 23, 2010. 
  9. ^ The Fujiyoshida City Board of Education (2003). "富士山吉田口登山道関連遺跡II". Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan. Pridobljeno dne September 1, 2016. 
  10. ^ Alcock, Rutherford (1863). The Capital of the Tycoon: A Narrative of Three Years Residence in Japan I. London: Longman, Green, Longman, Roberts & Green. 
  11. ^ Cortazzi, Hugh et al. Britain and Japan, 1859–1991, pp. 99–100.
  12. ^ "Climbing Mount Fuji?; route maps, pp. 4–5." (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne March 27, 2009. Pridobljeno dne December 23, 2010. 
  13. ^ "Climbing Mt. Fuji travel log". ChristmasWhistler. June 30, 2002. 
  14. ^ Tuckerman, Mike. "Climbing Mount Fuji". Japan Visitor. 
  15. ^ Bremmer, Brian (September 15, 1997). "Mastering Mt. Fuji". Business Week. 
  16. ^ Uchida, Tomu (1955). Bloody Spear at Mount Fuji (血槍富士 Chiyari Fuji). 
  17. ^ Predloga:Cite gvp
  18. ^ "Third ancient volcano discovered within Mount Fuji". Japan Times. April 4, 2004. 
  19. ^ Shikuoka University page; see Japanese Wikipedia.
  20. ^ "Record Yearly Values" (japonščina). Japan Meteorological Agency. Pridobljeno dne June 29, 2008. 
  21. ^ "JMA". JMA. Pridobljeno dne May 30, 2012. 
  22. ^ Amazeen, no (December 21, 2005). "Book Review: Cliffs of Despair A Journey to Suicide's Edge". Monsters & Critics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne August 6, 2012Predloga:Inconsistent citations 
  23. ^ Hadfield, Peter (June 16, 2001). "Japan struggles with soaring death toll in Suicide Forest". The Telegraph (London). 
  24. ^ "Sign saves lives of 29 suicidal people". Daily Yomuri Online. February 24, 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne March 2, 2008. 
  25. ^ 25,0 25,1 "(title in Japanese)" [The number of climbers of Mount. Fuji in 2009] (japonščina). Ministry of the Environment. 
  26. ^ "Climbing Season" (angleščina). Official Website for Mt. Fuji Climbing. 
  27. ^ Glass, Kathy (August 26, 1990). "Climbing Mount Fuji By Night". New York Times. 
  28. ^ "Mountain Trails" (angleščina). Official Website for Mt. Fuji Climbing.