Šestintrideset pogledov na goro Fudži

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Veliki val pred obalo Kanagave, najbolj znan lesorez v zbirki

Šestintrideset pogledov na goro Fudži (富嶽三十六景, Fugaku Sanjūrokkei) je zbirka krajinskih lesorezov japonskega umetnika Hokusaija (1760-1849). Serija prikazuje goro Fudži, kot je videti iz različnih točk, ob različnih letnih časih in v različnih vremenskih razmerah. Zbirka dejansko vsebuje 46 slik - deset jih je avtor dodal po prvi objavi.

Delo je nastalo med letoma 1830 in 1832, ko je Hokusai pri svojih sedemdesetih letih bil na vrhuncu svoje kariere; serijo je založil Nišimura Johači.[1][2] Med slikami je najti tri najbolj znana dela Hokusaija: Velik Val pred obalo Kanagave (ali Veliki Val), Prijeten veter, vedro jutro in Naliv pod vrhom. Zbirka je nesporno mojstrovina med barvnimi lesorezi umetnika.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Gora Fudži je zaradi svojega kulturnega in verskega pomena priljubljen motiv v japonski umetnosti. Pomen gore je že čutiti v najstarejši pravljični zgodbi Japonske O starcu, ki je šel po bambus (Taketori Monogatari - "竹取物語") ko se glavna oseba, princesa Kaguja, "かぐや姫の物語 z vrha vrne v svoje mesečevo ljudstvo. Kot zgodovinar Henry Smith[3], pojasnjuje: »Tako je že zelo zgodaj gora Fudži zrcalila skrivnost nesmrtnosti in dediščino, ki je bila v gorišču Hokusaijeve obsedenosti z goro«.[4]

Najbolj znana podoba iz zbirke je splošno znani Velik Val pred obalo Kanagave. Tri čolne na sliki ogroža velik val, v ozadju pa se dviga gora Fudži. Nekaj časa je prevladovalo mnenje, da gre za cunami, vendar je bolj verjetno, da gre za izjemen nevihtni val.[5]

Vse slike so narejene po postopku, s katerim se slika nariše, in služi kot predloga pri rezbarjenju v lesen blok. Blok se je nato pokril s črnilom in odtisnil sliko na papir. Hokusaijeve slike so zapletene, ker je uporabljal široko paleto barv in je zato za vsako barvo, ki se je pojavila v sliko, moral ustvariti poseben blok.

Hokusaijevih Šestintrideset pogledov na goro Fudži je najbolj znana ukiyo-e zbirka, ki se ukvarja s to temo, obstaja pa tudi več drugih del, ki portretirajo Fudži, med drugim Hirošigejeva serija Šestintrideset pogledov na goro Fudži in Hokusaijeve nadaljnje knjige.Sto pogledov na goro Fudži.[4] Iz ok. 1889 pa je zbirka šestintrideset nenavadnih primerov preobrazbe izpod noža Jošitošija, ki jih je založil Sasaki Tojokiči (佐々木豊吉).

Francoski umetnik Henri Rivière (1864-1951) je leta 1902 objavil zbirko barvnih litografij z naslovom Šestintrideset pogledov na Eiffelov stolp, ki se zgleduje po Hokusaijevem prvencu - primer enega od številnih vplivov japonske umetnosti ob prelomu konec 19. stoletja na francosko umetnost.

Šestintrideset pogledov na goro Fudži[uredi | uredi kodo]

Te slike so sodobni faksimili originalnih lesorezov, narejeni z isto tehniko.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  • Trije pogledi na Japonsko

Sklici[uredi | uredi kodo]

  • Nagata, Seiji (1999). Hokusaj: Genij japonske Ukiyo-e. Kodanša, Tokio (v angl.).
  • Smith, Henry D. II (1988). Hokusai: One Hundred Views of Mt. Fuji. George Braziller, Inc., Publishers, New York. ISBN 0-8076-1195-6.
  • Calza, Gian Carlo (2003). Hokusai. Phaidon. ISBN 0714844578.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Calza, p. 30
  2. Calza, p. 470
  3. Smith, Henry (1988). One Hundred Views of Mount Fuji (angleščina). Thames and Hudson. ISBN 9780500235188.
  4. 4,0 4,1 Smith
  5. Cartwright Julyan H.E.; Nakamura Hisami (2009-06-20). "What kind of a wave is Hokusai's Great wave off Kanagawa?". Notes and Records of the Royal Society. Vol. 63 no. 2. str. 119–135. doi:10.1098/rsnr.2007.0039.