Uporabniški pogovor:IzTrsta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Arhiv 1: od 10. aprila 2005 do 30. aprila 2006

Slavoloki v Rimu[uredi kodo]

Če imaš kaj časa, bi te prosil, če pregledaš to stran in dodaš manjkajoče slavoloke v to predloga? HvN. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 14:28, 4 maj 2006 (CEST)

About Macedonian administrative division[uredi kodo]

Your disbeleif for such a system is quite correct. Macedonia is divided into two administrative levels: regions and municipalities. With the present subdivison there are 84 municipalities which fall under 8 regions. Prior to 1996 there used to be 128 and they fell under district, communes etc. This subdivision however, was inappropriate and they changed it to the 84. For a country the size of Macedonia, those are sufficiently small for the purpose, thus making a good local administrative unit. More illustratively, if you theoretically divide the area of the country by the number of municipalities, you get something like 300 km² per municipality. That can be imagined as a square of land with dimensions of about 17 X 17 km. Of course, this is only to illustrate, as municipalities vary in size and are far from square in shape :-)

This subdivisions stand on the English wiki page Municipalities of the Republic of Macedonia I can see that in it's Italian equivalent (there is a link to it on the eng. page) they say the same thing, which, again, is correct. Is it this article, or some other that you had in mind?

I don't know what municipio might mean in italian except of municipality. However, I am not entirely sure whether the english is appropriate enough. The Macedonian word for it is "Opština" („Општина“). You might be familiar with that word... All best. B. Jankuloski

Salernska šola[uredi kodo]

Oprosti ker se bom vmešal ampak menim, da je izraz salernska šola povsem slovnično pravilen. --Rude 12:21, 11 julij 2006 (CEST)

Ekoregije[uredi kodo]

Hvala za pomoč, bom uporabila tvoje prevode .... z nekaj popravki, ker so francozi malo preveč poenostavili. Pinky 14:16, 14 julij 2006 (CEST)

Ali ne bi bil boljši izraz namesto makije - grmišče ali grmovje

Makija: Nizka zimzelena združba grmičevja, ponavadi na kremenčevi prsti Sredozemlja, kjer so zimske padavine in poletne suše značilni klimatski pojavi. Sestavljajo jo obilica aromatičnih vrst, kot so sivka, mirta, oleander in rožmarin, velikokrat vključuje tudi bogato trnovo grmičevje. Kaže, da je makija drugotna vegetacija, ki je zavzela področja, kjer je človeško delovanje izkrčilo naravni zimzeleni hrastov gozd.

Italijanske regije[uredi kodo]

Lahko prosim opišeš sliki Italijanske regije in Image:Italy.geohive.gif in tudi v članku!? --Andrejj 10:18, 10 avgust 2006 (CEST)

Željeni članek o mestu Spina[uredi kodo]

"Iva" spet se obračam nate, ker si najbolj vešč italjanščine. Na spletu sem našel stran [1] , katera opisuje najdbe v antičnem etruščanskem mestu Spina- po slovensko bi bilo Sipina, katero je verjetno zaradi klimatskih sprememb bilo zasuto, sedaj ga še odkopavajo. Nekoč- mnogo let pred Benetkami pa je bilo največje pristanišče- Venetsko na Jadranu. Prosil bi te če lahko prevedeš -povzetek bistva zapisa na navedeni strani, vkolikor pa imaš dostop do več podatkov, bi bilo zanimivo,če bi napisal kar članek. Lep pozdrav --struc 12:16, 12 avgust 2006 (CEST)

Imam težave z računalnikom[uredi kodo]

Na servisu so mi zamenjali matično ploščo in sedaj nič ne dela kot bi bilo treba, upam da mi bo sin stvari popravil v dveh dneh, prej ne bo mogel. Lep pozdrav, se opravičujem za težave pri pošiljanju e-pošte.--struc 10:11, 13 avgust 2006 (CEST)

Wikipedija:Pomembnost[uredi kodo]

IzTrsta, prosim te, da podaš svoje mnenje o tem kdo ali kaj sodi v slovensko Wikipedijo → tukaj. Upam, da bomo tako temu končno prišli do dna. --Igor 14:20, 7 oktober 2006 (CEST)

Agrumi[uredi kodo]

Leksikon rastlinskih bogastev podaja naslednja imena za agrume. Predlagam, da v člankih popravimo na splošno sprejeta slovenska imena. --Eleassar pogovor 15:57, 10 november 2006 (CET)

Znanstveno ime Slovensko ime Ljudska imena
Citrus L. citrus agrumi
C. aurantium L. grenki pomarančevec grenka oranža, grenka pomaranča
C. aurantifolia Swingle limeta ...
C. bergamia bergamotka ...
C. grandis pomelo ...
C. limonia limonovec citrona, citronovec, limona
C. medica citronatni citronovec ...
C. microracpa kalamondin ...
C. paradisi grenivkovec ...
C. reticulata mandarinovec mandarina
C. sinensis pomarančevec navadna pomaranča, oranža, pomaranča, ...
Poncirus trifoliata poncirus brnika, trilistni divji citronovec ...
Fortunella fortunela ...

Vir: Leksikon rastlinskih bogastev. Avtor Tomaž Petauer, recenzenta prof. dr. Tone Wraber in prof. dr. France Šuštar. TZS, 1993.

Glede na razpredelnico, ki si jo napisal na mojo pogovorno stran, imam sledeče pripombe:
  • razlika med pomarančevec in pomaranča ali med mandarinovec in mandarina itd. ni, da je eno ime "slovensko", drugo pa "ljudsko", temveč je prvo oznaka za drevo, drugo pa za sadež.
  • bergamotka je vrsta hruške, za citrus bergamia ne poznam drugega imena kot bergamot.
  • citrus limonia ni citrona in ni limona. Je križanec med limono in mandarino in je podoben limeti, zato ga poznajo tudi pod imenom mandarin lime.
  • citrona ni limona in citronovec ni limonovec, pa naj se "ljudsko" pravi kakorkoli. Je čisto drug sadež.
  • Citrofortunella microcarpa Bunge in Citrus × madurensis Lour. sta imeni dveh skoraj enakih križancev med mandarino in fortunelo, ki ju trgovci imenujejo kalamondin.
Seveda to ne pomeni, da ne smeš napisati karkoli. Jaz ne bom popravljal. Isto velja za izraz agrumi: lahko spreminjaš po svoji uvidevnosti. --IzTrsta 21:54, 10 november 2006 (CET)

Sem skopiral sem, ker je dobro, da je ves pogovor na eni strani. Hvala za vse pripombe. Ne bom spreminjal kar tako; če so stvari še sporne, je treba preveriti še kje drugje. Prosil bi samo za vir tvojih podatkov, ker se moramo ravnati po virih. Me pa seveda čudi toliko napak, ker konec koncev gre za ugledne slovenske botanike. --Eleassar pogovor 22:49, 10 november 2006 (CET)


Moja vira sta predvsem Enciclopedia delle piante Motta in Lessico Universale Treccani. O agrumih sem prebral tudi veliko drugih manjših italijanskih knjig in publikacij, čigar imen si nisem zapomnil. Posegel sem tudi po spletnih virih, predvsem [2] in [3], ki so mi tudi dovolili objavo par slik. Kar se tiče nesoglasja s tvojim virom, pa sledeče. Kot sem omenil v članku Citrus, je klasifikacija še predmet raziskav in debat, zato je razumljivo, da so pred trinajstimi leti nekateri znanstveniki drugače napisali. Prav tako se mi zdi razumljiva zmeda med limono in citrono, saj so do nedavnega res Slovenci imenovali citrona vse limone, verjetno po nemškem zgledu. To pa še ne pomeni, da gre za strokovno poimenovanje: še pred petdesetimi leti je bil avto voz in pred sto leti so mu v zakotnih brkinskih vaseh pravili celo létrika (elektrika). Edina velika napaka je v znanstvenem imenu limone, ki je pravilno C. limon in ne C. limonia, a morda se tudi to lahko opraviči s površnim poznanjem latinščine ali nerodnim prepisom. In končno, za razliko med pomaranča in pomarančevec (in podobnimi), v SSKJ res piše, da sta obe besedi uporabni za drevo, a navedeni zgledi kažejo, da se pomaranča uporablja za plod, pomarančevec pa za drevo. Kar se mi po posluhu tudi zdi najbolj prav. Kvečjemu lahko sprejmemo, da drevesu rečemo bodisi pomaranča kot pomarančevec, njegov sad pa je gotovo le pomaranča. Isto seveda velja za limono, mandarino in vse ostale agrume. --IzTrsta 09:50, 11 november 2006 (CET)

Nedavno sem v knjižnici znova brskal po knjigah glede poimenovanja agrumov. Kar sem ugotovil, je naslednje:
J. Mlakar. Dendrologija; drevesa in grmi Slovenije. 1990. Str. 20. (COBISS)
»razne vrste in sorte citrusov (Citrus), npr. limonovec, pomarančevec idr.«
Paola Lanzara, Mariella Pizzeti. Drevesa. (COBISS)
»Citrus aurantium var sinensis (sladki oranževec)
Citrus limon (limonovec)
Citrus maxima (pomel)
Citrus medica (citronatni citronovec
Citrus nobilis (mandarinovec)«
H.C.D. de Witt. Rastlinski svet, 2. del. Prevedel prof. Leon Detela. 1965-1978. (COBISS):
  • Poncirus Rafin.: divji citronovec, poncirus
  • P. trifoliata (L.) Rafin: trilistni divji citronovec
  • Citrus L: citrus
  • C. sinensis: oranževec
  • C. reticulata (nobilis): mandarinovec
  • C. medica: citronatni citronovec
  • C. aurantium: grenki pomarančevec
  • C. maxima (pampelmuse): pomel
  • C. decumara (=paradisi): grenivka
  • C. aurantium ssp. bergamia: bergamotka
»Iz plodov in iz cvetov raznih vrst rodu citrusov pridobivajo dragocena eterična olja za parfumerije. Samo v ta namen gojijo bergamotko, ki je podvrsta pomarančevca (C. aurantium ssp. bergamia). Bergamotka je majhno trnovo drevo z rumenimi hruškastimi plodovi, ki niso užitni. Iz lupin plodov - bergamot - iztiskavaja zelenkasto bergamotovo olje.«
C. autantium var. sinensis (L.) Osbeck: sladki oranževec
Zanima me, katera poimenovanja so še sporna. Pozdrav! --Eleassar pogovor 13:14, 14 januar 2007 (CET)

Jamska mokrica[uredi kodo]

V članek jamska mokrica sem dodal taksonomko. Lahko preveriš njeno pravilnost? Manjka še slika. --Eleassar pogovor 17:45, 24 november 2006 (CET)

Je to, to ? e - mail Jamska mokrica LP--Feri 03:09, 25 november 2006 (CET)

e-pošta »lanfra@volja.net« LP --Feri 09:28, 25 november 2006 (CET)

Na »Jamarsko zvezo Slovenije«  sem poslal e - pismo, če dovolijo bom sliko dodal v članek.LP--Feri 14:18, 25 november 2006 (CET)
Hvala za pošten odgovor, IzTrsta. Predvsem me je zanimalo, ali sem prav navedel avtoriteto vrste (kdo jo je prvi poimenoval). Sliko z zgornje spletne strani bi lahko uporabili kot fair use, razen če se avtor strinja, da jo da v javno last ali pod prosto licenco. --Eleassar pogovor 11:19, 25 november 2006 (CET)

Slika[uredi kodo]

Sliko sem naložil.Obliko članka pa si lahko urediš po lastni želji.LP--Feri 13:16, 26 november 2006 (CET)

Voščim in sporočam[uredi kodo]

Sporočam ti, da sem tvoj članek Art Nouveau predlagl za Izbrani članek, upam da se strinjaš. Članek se mi zdi odličen in dovolj opremljen s fotografijami. Tudi ostali tvoji članki so odlični. Pripravil bi rad nekaj fotografij za Secesijo in to izbor Plečnika, pravzaprav njegovih stebrov za katere smatram da so najboljše Plečnikovo delo. Tudi zgodbe kako je izbiral mojstre za njihovo izdelovanje so zanimive, žal sem slab fotograf in bom moral nagovoriti koga drugega za to delo.

Bliža se Božič, zato izkoristim to priliko in ti voščim srečen Božič, v novem letu 2007 pa obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Imej se >>fletno<< !--struc 14:58, 22 december 2006 (CET)

Pozdravljen nazaj...[uredi kodo]

LP --Tone 21:47, 9. september 2007 (CEST)

Seznami občin[uredi kodo]

Zdravo. Pri seznamih občin dodaj še notranje povezave, nekoč bojo verjetno nastali tudi članki o posameznih občinah, tako kot se to trenutno dogaja pri Franciji. LP --Tone 10:56, 3. december 2007 (CET)

Leto je spet okoli[uredi kodo]

Hitro čas beži in leto je spet okoli. Vesel sem da si spet na "Wiki" in bom lahko prebral kakšen tvoj zanimiv članek. Zdaj sem manj za računalnikom, ker imam doma več dela , popravila okoli hiše, nekatere stvari pač dotrajajo in jih je treba popraviti dokler je primerno vreme. Žal nisem uspel z predlogom članka Art Nouveau, menda ni navedenih dovolj virov. Potreben bo ponoven predlog in dopolnitev članka. Dodaj svoje vire, verjetno jih lahko navedeš, jaz bom poa ponovil predlog. Želim ti vse najlepše in najboljše v teh prazničnih dneh, trdno zdravje in srečen Božič! Štefan- struc 11:46, 14. december 2007 (CET)

Tvoje vprašanje izpod Lipe[uredi kodo]

Jezik na Korziki je korziški oz. korziščina. LP --Jalen 11:39, 15. januar 2008 (CET)

Slovenski časopisi in revije, ki so izhajali v Italiji[uredi kodo]

Upam da lahko sestaviš seznam slovenskih časopisov in revij ki so izhajali v Italiji še v času Avstroogerske pa vse do danes. Ta seznam bi rad priključil k seznamu Seznam slovenskih časopisov. Po možnosti bi bilo dobro zraven priključiti še kakšne fotografije, ki bi kazale njihov izgled. Lepo Te pozdravlja Štefan!- struc 00:17, 16. januar 2008 (CET)

Hvala za tako hiter odgovor, dovolj bo že, če lahko pošlješ točna imena časopisov in revij ter obdobje v katerem so izhajali. Stare časopise je zelo težko ohraniti, ker so tiskani na slabem papirju in večinoma v doglednem času dobesedno razpadejo zaradi kisline v papirju. Upam da se jih bo vsaj nekaj le še našlo in bo ohranjena neka groba predstava o njih. Lep pozdrav Štefan!- struc 11:25, 16. januar 2008 (CET)
  • Bom zelo vesel, če mi lahko pošlješ karkoli lahko najdeš, nekateri časopisi so bili tudi prepovedani za vnašanje v Jugoslavijo, lahko jih označiš z kakšno zvezdico. Najlepši pozdrav Ti pošilja Štefan!- struc 20:22, 14. februar 2008 (CET)
  • Pošlji mi na moj e-mail -stefan.strukelj@gmail.com Lep pozdrav Štefan!- struc 17:53, 18. februar 2008 (CET)
  • Poslano sem prejel in bom uporabil-Hvala. Lep pozdrav Štefan!- struc 22:28, 18. februar 2008 (CET)
  • Uporabil sem 2 tretjini gradiva, katerega si mi poslal in zdaj je seznam slovenskih časopisov, dokaj nenavaden, saj je spisek časopisov, ki so izhajali v Trstu in Gorici, neprimerno daljši ter pestrejši po temah in vsebinah kot tisti v ostali Sloveniji. Prosim Te da ga malo pogledaš in popraviš, kjer je kakšna očitna napaka. Lep pozdrav Štefan! - struc 21:24, 20. februar 2008 (CET)

Slovensko ime za Pordenone?[uredi kodo]

Gl. Pogovor:Pordenone (pokrajina). Morda veš ti kaj več, ampak kolikor vem se slovenska varianta Pordenun ne uporablja (več)? Ali se motim? Kakorkoli, ali lahko ti odgovoriš na pogovorni strani? --IP 213 21:51, 4. marec 2008 (CET)

Thx za hiter in izčrpen odgovor. Zanimiv je bil tudi zame. --IP 213 16:57, 5. marec 2008 (CET)

2. srečanje Wikipedistov (26. junij 2008)[uredi kodo]

Pozdravljen!

Lepo si vabljen na 2. srečanje Wikipedistov, ki bo po vsej verjetnosti v Grosupljem, v četrtek, 26. junija 2008. Prosim, da na Wikipedija:V živo/junij 2008 potrdiš/zavrneš svojo prisotnost glede na ponujene termine (lahko dodaš tudi novega). Če bo dovolj prijavljenih bom nadaljnja obvestila posredoval pod lipo. Koordinator Miha, 19:20, 3. junij 2008 (CEST)

Interwikije pri pokrajinah[uredi kodo]

Predlagam, da pri pokrajinah, o katerih pišeš trenutno, dodaš tudi povezave na ustrezne članke v tujih jezikih. Dovolj je, da jih skopiraš iz angleškega ali italijanskega članka, ostalo naredijo roboti. LP --Tone 14:10, 24. junij 2008 (CEST)

Lupa[uredi kodo]

Prosim te za pomoč. V člankih Lov in Lupara je različen prevod besede lupa v slovenščino. Enkrat je navedeno volk, enkrat pa volkulja. Ti znaš izstreliti odgovor če bi te zbudil on treh ponoči. Hvala. --Janez Novak 15:37, 23. julij 2008 (CEST)

Büjraški dnevi[uredi kodo]

Si bil na Büjraških dnevih v Ižakovcih ? LP --Feri 10:30, 1. september 2008 (CEST)

Beneška Slovenija[uredi kodo]

Morda lahko dopolniš? --Andrejj 21:54, 1. oktober 2008 (CEST)

Hvala! --Andrejj 09:02, 9. oktober 2008 (CEST)

Interwikiji[uredi kodo]

Na italijanski wikipediji sem našel tole dvoje: [4], [5], na angleški pa tole: [6]. Terminologijo jezikov bom pregledal enkrat naslednji teden, ko bom imel več časa. LP --Jalen 19:55, 18. oktober 2008 (CEST)

Bo po Italijanski renesansi še kaj?[uredi kodo]

Na naši wiki še ni članka o Italijanski književnosti, zato bi te prosil, če lahko napišeš ta članek. Si verjetno najbolje informiran aktiven dopisnik v Wikipedijo na to temo in odlično obvladaš italijanski jezik, kar je pogoj za dober članek. Želim ti vesele Božične praznike in Srečno Novo leto 2009! Štefan- struc 12:04, 17. december 2008 (CET)

Kemična sprememba[uredi kodo]

Strinjam se, da (kemijska) reakcija in (kemijska) sprememba nista sopomenki, ker je (kemijska) sprememba posledica (kemijske) reakcije.

Članek "Kemična sprememba" se je pred preusmeritvijo na članek "Kemijska reakcija" povezoval s članki, ki bi se iz vseh jezikov v slovenščino prevedli kot "Kemijska reakcija": Хімічная рэакцыя, Химична реакция, Hemijska reakcija, Reacció química, Chemische Reaktion, Chemical reaction, Reazione chimica… Vsi našteti članki se nanašajo na definicije oziroma klasifikacijo kemijskih reakcij, zato bi članek "Kemična sprememba" po svoji vsebini bolj spadal v "Uvod v kemijo". Dostop do članka "Kemična sprememba" lahko spet omogočim, vendar se potem ne bo smel navezovati na članke, ki obravnavajo kemijske reakcije.

Strinjam se tudi s tem, da kemični in kemijski ni povsem isto, vendar se izraza v praksi tako prepletata, da sta v mnogih primerih povsem enakovredna. V slovarju slovenskega jezika (ASP32) med drugim piše:

kemijski tudi kémijski -a -o prid. (i; e) nanašajoč se na kemijo: kemijski inštitut, kemijski laboratorij, kemijski tehnik, kemijske razlage, kemijska kinetika, fizikalna (in ne fizična) kemija//kemičen: fizikalne (in ne fizične) in kemijske lastnosti snovi, kemijska energija, kemijska reakcija.

Pri besedi kémičen, -čna -o prid. (e) nanašajoč se na lastnosti in spremembe snovi, so isti izrazi zapisani kot kemični inštitut, kemični laboratorij, kemične lastnosti, kemična energija, kemična analiza, kemični proces… Zdaj pa vedi, kaj je bolj prav! Octopus

Prosim za dopolnitev škrbine Onda[uredi kodo]

Ker ne znam italijansko, bi te prosil, če dodaš k temu članku v slovenščini glavne podatke iz italijanskega članka Onda. Predvsem potek protesta, glavne razloge zanj, zahteve demonstrantov, tudi Slovencev v Italiji in rezultate gibanja tako pozitivne, kot tudi negativne. Lepo Te pozdravlja Štefan! struc 13:24, 22. januar 2009 (CET)


Deletion review for en:Bezgovo cvrtje[uredi kodo]

An editor has asked for a deletion review of en:Bezgovo cvrtje. Since you closed the deletion discussion for this page, speedy-deleted it, or otherwise were interested in the page, you might want to participate in the deletion review. en:User:Power.corrupts Power.corrupts 16:03, 6. februar 2009 (CET)

Italijanski otoki[uredi kodo]

Lep pozdrav in hvala za povabilo.

Ja dobra predloga za opise pravzaprav vseh novo nastalih člankov s tovrstno tematiko. Tudi sam sem prišel na idejo, da bi dodal infopole, toda žal prepozno, ko sem popise Hrvaških otokov skoraj že končal, tako da se infopolja pri še nenapisanih člankih nisem lotil, ker sem bil nekako sam pri sebi prepričan, da bi to moral potem storiti še pri vseh že okoli 500 napisanih člankih. Kar pa se tiče mojih virov, moram priznati, da so saj glede italijanskih otokov skoraj nični, žal zato ne morem pomagati. V Sloveniji so možnosti za nabavo pomorske literature žal bolj skromne, kljub vsemu pa sem za delo na Hrvaških otokih nekako uspel kupiti t.i. Peljar, to je opis plovbe po Jadranu, kjer so navedena tudi vsa pristanišča, otoki, svetilniki itd., in pa Atlas vzhodne Jadranske obale v merilu 1:100.000 in Atlas luka i sidrišta sa 760 planova i 46 karata. Žal so se podatki glede raznih mer (npr. najviše toče otoka, dolžina obale) v navedeni literaturi med seboj razlikovale, zato sem preko interneta prevzel podatke nemške admiralitete, ker sem nekako smatral, da imajo Nemci glede na svojo pregovorno natančnosti stvari še najbolj urejene. Vendar pa se je pojavila nova težava, ki sliši na ime Google Earth, tam pa so podatki tako natančni, da ponovno nobene višine ne klapajo. Skromno pa bi predlagal, da bi morda glede geografske širine in dolžine v članke nekako vpletel, navajam samo primer za otok Unije coor title dms|44|40|01|N|14|15|01|E| (okrepljeni tisk v dvojnem zavitem oklepaju), ker se pri takem zapisu s klikom na podobo zemlje prikaže lega na interaktivnem zemljevidu.

Lepo Te pozdravljam (Grejo 09:17, 26. junij 2009 (CEST)).

Jaz bi tisti dve rubriki v infopolju pustil, ker se bo verjeno našel kakšen zagretež, ki se mo bo ljubilo preko Google Earth-a pobirati podatke in jih vnašati v že pripravljeno tabelo, kar sicer tudi mene mika, da bi to napravil pri jadranskih otokih, ker pa imam trenutno težave z natrganimi vezmi v desni rami bol težko tipkam po tipkovnici in čakam na boljše čase.

Lepo Te pozdravljam (Grejo 14:02, 28. junij 2009 (CEST))

Monopol dodatek[uredi kodo]

O monopolu sem se razpisal v več fazah, ker nikjer v slovenski literaturi ni napisano dovolj skupaj. Našel sem nekaj v stari Jugoslovanski enciklopediji, več v literaturi Višje ekonomsko-komercialne šole Maribor, najmanj v učbenikih Ekonomske fakultete Ljubljana. Članek tako ni popoln in ga bo treba še dodelati. Kako razlaga zahodna kapitalistična literatura monopol seveda ne vem, to bolje poznaš ti in te prosim da članek s temi vedenji dopolniš. Osebno sem delal v industriji, kjer smo izdelovali železniško signalno opremo in smo bili ves čas nekakšen monopolist, vsaj v Sloveniji. Sedaj je to podjetje zgolj majhen kooperant, ki vgrajuje Siemensovo opremo, ki ni niti boljša, niti varnejša, je pa trikrat dražja od slovenske, torej so monopolne cene kapitalizma, trikrat višje od socializma/"komunizma". Monopol torej deluje z leti vse močneje. Opažam tudi da v prav takšno smer vodi monopol dobaviteljev široko potrošnih dobrin "velikih verižnikov" in BTC-centrov, kjer naj bi bilo vse ceneje pa ni. Potrošnik se lahko pritoži le na "tramvaj komando". Do nekako leta 1980 je veljal med trgovci rek-"potrošnik ima vedno prav", pozneje so razne veleblagovnice in trgovske multinacionalke izumile nov rek "Mi vemo kaj je za potrošnika dobro, zdravo, poceni, itd." Italijani bi temu verjetno rekli "Svet gre v maloro". Lepo te pozdravlja Štefan! struc 13:39, 3. julij 2009 (CEST)

  • Prejel sem Tvoj e-mail, žal vse do sinoči nisem odpiral pošte ker imam preveč opravka z gradbiščem pred hišo, zato odgovarjam šele danes kar na pogovorni strani. Vidim da se v nekaterih pogledih na monopol razhajava. To ni nič narobe, saj izhajava iz različnih družbenih sistemov in šol. Važno je da pravilno razumeva vse dobrobiti in slabosti, ki jih povzroča v družbenem ter privatnem življenju posameznikov. Žal pravila delovanja in razvoja ne določajo najbolj pametni, modri, prevdarni, dobronamerni, pač pa najmočnejši, najagresivnejši, večkrat tudi zlobni, ustvarjajo pa vse bolj nasilno družbo. Moram končati ker me že kličejo, Lep pozdrav Štefan!struc 16:46, 29. julij 2009 (CEST)

Eolsko / Liparsko otočje[uredi kodo]

Imamo že članek Liparski otoki. Članka bi bilo najbolje združiti. --Yerpo Ha? 14:16, 21. avgust 2009 (CEST)

Kal[uredi kodo]

Živjo. Nisem bil prepričan, ampak sem se odločil na podlagi: "Kal (ponekod tudi lokev ali lokva)". To: "na kraških tleh", me je pripeljalo do dvomov. Sicer pa sem raziskoval in primerjal med slovanskimi jeziki, angleškem in nemškem jeziku. Upal sem, če je narobe, da bi nekdo opazil. Hvala za vašo pomoč. --Vhorvat 23:38, 23. december 2009 (CET)

Konkatedrala[uredi kodo]

Pozdravljen. Za majno pomoč bi te prosil. Članek Konkatedrala sem nekaj prevajal iz italijanščine (z Googlovim prevajalnikom), vendar se mi je zataknilo. V italijanskem članku je 5 kratkih alinej, ki so preostale - če se strinjaš - zate ;) To bi bilo to. Upam, da ti bo šlo (kakopak, saj si izkušen govorec). --Janezdrilc 23:05, 16. februar 2010 (CET)

Hvala za prevod. Zdaj so razlogi za razglasitev res jasni. Edino, kar me je zmotilo, je: "ima enake pravice kot katedrala, vendar je hierarhično pod njo". Če prav razumem, je stvar ravno v tem, da sta hierarhično izenačeni, katedrala pa ima le primat oziroma prednost (kakor se reče za papeža da je prvi med enakimi). --Janezdrilc 12:22, 17. februar 2010 (CET)

Predloga zamejskih Slovencev[uredi kodo]

Živijo! Ali nočeš uporabiti Predlogo:Uporabnik zamejski Slovenec? Jaz sem tudi iz tujine (Madžarske), ti si pa iz Italije. Dončecpogovor 16:06, 20. februar 2010 (CET)

Re: Art Nouveau[uredi kodo]

Pozdravljen,

odgovori so sledeči:

1) - delno se strinjam;

Za slike oz. dela od Horte, Muche in Wolfersa se strinjam, za Hawkinsa, van de Velda in Hankarja pa se ne, saj avtor bodisi ni sploh omenjen v tekstu bodisi je omenjen šele na koncu, v razdelku Glavni predstavniki; ergo v takih primerih je dovoljeno in PMM potrebno dati polno ime in link

2) - se ne strinjam;

Po SSKJ in drugih virih poraben ne pomeni "ki je v vsakdanji rabi", temveč "ki se da porabiti, tj. narediti, da ni več razpoložljivih materialnih dobrin oz. možnosti, ugodnosti", uporaben pa pomeni "ki se da uporabiti, porabiti"; primer je orožje - orožja ne boš porabil, pač pa ga boš uporabil, se pravi opravilo bo delo in zadovoljilo tebe kot uporabnika, porabil pa boš strelivo v nabojniku

3) - v bistvu se strinjam;

V prvem primeru je bil namen združiti dve povedi skupaj za namen večje fluentnosti; v danem primeru je bilo mišljeno kot pri tej umetnosti, ampak sem vseeno popravil. V drugem primeru sem prestavil nazaj na toda, vendar je slednja beseda problematična, saj lahko pomeni:

a) izražanje nasprotja s prej povedanim,
b) za izražanje nepričakovanega (npr. "mlad, toda že tako izkušen")
c) za opozoritev na prehod k drugi misli

Verjetno sem stvar napačno razumel?

4) - se strinjam

5) - se ne strinjam;

Omenjeno oblikovanje navedkov in virov je zastarelo; sedaj je v uporabi standardni APA stil (npr. na en. WP)

Lp, --Archangel 12:41, 19. marec 2010 (CET)

Ne, ne gre za kopiranje iz en. WP, temveč gre za to, da je tovrstni stil uporabljen v znanstvenih publikacijah. V skladu s tem tako jaz kot Yerpo in nekateri drugi uporabljamo to v člankih. Sicer pa itak gre samo za letnico ter vrstni red založnika in kraja.--Archangel 13:30, 19. marec 2010 (CET)

Sardinija[uredi kodo]

Glede ostalega napisanega se skoraj v celoti strinjam, prosim pa te, da mi pojasniš, kje v Slovarju sloveskega knjižnega jezika si našel deročnost, tudi v leksikonu Cankarjeve založbe tega geografskega pojma ni zaslediti. Mogoče res obstoja kaj podobnega v Italijanščini, vendar je potrebno biti previden, ker ima Slovenščina bistveno manj izrazov in terminov, zato prosim, da deročnost nadomestiš z bolj ustreznim pretokom ali pretočnostjo. --[[Uporabnik:Shabicht 14:38, 19. april 2010 (CEST)]]

Thank you[uredi kodo]

Thank you so much for your comprehensive answer regarding Jovano Jovanke on the german "Auskunft"! Hans Urian 19:23, 12. maj 2010 (CEST)

Re: Odstotek[uredi kodo]

Glede odstotkov: Kolikor sem gledal v SSKJ, je med številko in odstotkom presledek. Še bolj pomembno pa je to, kar piše v Slovenskem pravopisu, v paragrafu § 1021:

Simbole za merske enote zapisujemo nestično (15 cm, 2 kg, 100 EUR (tudi 100 €), 20 min), prav tako za odstotek (40 %).

Glej tudi geslo odstotek v obravnavanem delu. Poleg tega pa presledek predpisuje tudi Mednarodni sistem enot (glej str. 134, poglavje 5.3.7, 3. odstavek). Ergo, posamično, tj. s presledkom in ne skupaj.

Glede virov: Od kdaj imamo to? Že kar nekaj let, če pogledaš n. pr. članek Polži, pa nisem nič urejal omenjeni članek v zvezi s tem. Poleg tega pa imamo tudi Reference in Sklice (glej n. pr. Grandijeva vrsta, Leonhard Euler). Zabavno? Glede tega ni nekega pravila na WP. Narediš pač po svoji logiki, pomen teh izrazov pa sam zase govori glede uporabe. Lp, --Archangel 18:13, 15. maj 2010 (CEST)

Dobro, glede virov imaš prav. Tale manjši kaos glede tega pravzaprav izvira iz tega, da je bilo v starejših izdajah Slovarja tujk pod referenco med drugim omenjeno nekaj v smislu dodatnih informacij o obravnavanem predmetu. Zato je bila mišljena referenca kot neki sklic hkrati pa kot napotilo k dodatni literaturi, v skladu s tem pa sem zadevo prenesel na Citirane vire. Gre torej za to, da sem imel v glavi zastarelo pojmovanje le-tega.

Sicer pa ja, v SSKJ je referenca praktično enaka sklicu, tako da predlagam naslednja poglavja:

  • Opombe in sklici (lahko tudi reference),
  • Literatura;
  • v primeru, da so bili viri uporabljeni v smislu citatov in ne toliko za poznavanje predmeta, naj bo Viri in opombe.

Mislim, da bi bilo to sprejemljivo. Kar zadeva pravil imaš seveda prav. Problem je samo v tem, da res nikjer nisem našel kaj pametnega o tem na WP, zaradi česar sem omenil zanašanje na logiko. Lp,--Archangel 20:19, 15. maj 2010 (CEST)

P.S.: Se oproščam, če so morda nekateri moji stavki zveneli grobo ali nekaj podobnega.

Se strinjam s tvojimi popravki predloga, tako da bom enkrat v prihodnosti dal zadevo pod Lipo. --Archangel 12:20, 17. maj 2010 (CEST)

Kocjančič[uredi kodo]

A bi lahko našel kakšne druge podatke za priimek na italijanski strani? LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 09:09, 16. april 2011 (CEST)

Aha, OK hvala. Ali ima slučajno italijanski statistični urad tudi podatke o uporabi priimka? LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 12:36, 16. april 2011 (CEST)

Še enkrat hvala. Ali imaš slučajno kakšne te knjige o priimkih (v Italiji) pri roki? Ker pri nas je že težko dobiti kakršnokoli slovensko knjigo o priimkih (našel le kakšne 3), kaj šele v italijanščini. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 09:32, 17. april 2011 (CEST)

Prevod[uredi kodo]

Rabil bi pregled prevodov na Brigadni general (Italija) (glede policije, carine, gasilcev, bolničarjev; vojska je OK). LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 19:57, 27. april 2011 (CEST)

Itaca[uredi kodo]

Ciao IzTrsta,grazie per la disponibilità.Vorrei scrivere qualcosa del mio paese.Ho visto che anche tu sei nato in Italia.Ho scritto la voce Francesco Mucci ma ho sbagliato qualcosa.Vorrei riscriverla perchè da noi,in Sicilia,è una persona che ha fatto tanto per il mondo del lavoro.Grazie.--Itaca 15:45, 9. maj 2011 (CEST)

Itaca[uredi kodo]

Ciao IzTrsta,ho scritto la voce Mucci,come posso inviartela,tramite email o altro.Grazie per la tua cortese attenzione.--Itaca 14:54, 10. maj 2011 (CEST)

Itaca[uredi kodo]

Scusami tanto,non riesco a trovarlo.Puoi scriverlo.Grazie--Itaca 12:10, 11. maj 2011 (CEST)

Itaca[uredi kodo]

Scusami Trsta,ma non volevo imporre nulla,non ti ho più sentito,allora ho chiesto.Scusa tanto--Itaca 17:38, 29. maj 2011 (CEST)

Koprski škofje[uredi kodo]

Naš seznam rimskokatoliških škofov Kopra vsebuje samo dva škofa od 1977 naprej. Iz it:Diocesi di Capodistria bi bilo treba skopirati cel seznam. Problem je v italijanskih imenih. Kaj bi lahko prevedel ali preveril, kakšna so v slovenščini? Nekatera verjetno sploh ni treba prevajat, kakšnega svetega Nazarija pa že. --Janezdrilc 12:05, 27. september 2011 (CEST)

SloWiki10[uredi kodo]

Slowiki10-logo.svg

Živjo,

v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v ljubljanski mestni hiši in zaključili s predstavitvijo za javnost v Kiberpipi. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na dogodku posvečeni projektni strani, načrtovanje pa poteka na njeni pogovorni strani. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci.

Koordinator srečanja — Yerpo Ha? 20:49, 17. februar 2012 (CET)

Razprava za združitev strani Metrika (književnost) [uredi kodo]

Information.svg Članek Metrika (književnost) , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 10:13, 13. avgust 2012 (CEST)

Razprava za združitev strani Italijanska renesansa [uredi kodo]

Information.svg Članek Italijanska renesansa , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 13:39, 14. avgust 2012 (CEST)

Iz OpenStreetMap[uredi kodo]

Pozdravljen, ravno urejam avtobusno linijo 42, ker grejo različne verzije po različnih poteh.

Tu zasledim "Šnacarsko polje" http://www.openstreetmap.org/node/1615594615 in preko pogovora Pod Lipo, članka Seznam naselij v Tržaški pokrajini#Občina Trieste (Trst) ter zapisa na strani: avtobusnega prevoznika za linijo 42, ti sedaj pišem za mnenje o uporabi prevoda:

  • Naselje Sv. Nazarija
  • Šnacarsko polje

Ker je naselje pač nastalo po vojnem času, ga seveda ne bi pisal, da bi se renderiralo (kot se ne "Benetke" in kot se renederira "Prosseco / Prosek"), pač pa bi le vnesel morebitno slovensko ime za "Borgo San Nazario". --Mitto (pogovor) 19:11, 27. maj 2017 (CEST)