Kocjančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kocjančič
Priimek
Pomen iz svetniškega imena Kancijan/Kacijan
Regija porekla Slovenija, Italija
Sorodni priimki Kocijančič
Opombe: 91. najpogostejši priimek v Sloveniji

Kocjančič je eden pogostejših priimkov v Sloveniji. Z 1391 nosilci priimka se je 31. decembra 2007 uvrstil na 91. mesto najpogostejših priimkov v Sloveniji[1]. Isto mesto je s 1399 nosilci ohranil tudi v letu 2011[2]. Je tudi izrazito primorski priimek, saj več kot polovica nosilcev priimka živi v obalno-kraški regiji Slovenije[3].

Izvor priimka[uredi | uredi kodo]

Priimek Kocjančič je patronimik s formantom -čič, ki izhaja iz svetniškega imena Kancijan/Kacijan[4]. Češčenje bratov svetnikov Kancija, Kancijana in njune sestre Kancijanile se je zgodaj razširilo po ozemlju današnje zahodne Slovenije, predvsem po zaslugi misijonarske dejavnosti iz Ogleja, iz katerega so izhajali dotični svetniki. Posledično so pričeli krščevati tukajšnje prebivalce po teh svetnikih. Tako se že okoli leta 1200 prvič pojavi v zapisih Cocian, nato pa še Cocianus, Chocianus, Coczian, Cocziann, Cotzian, Cotziann,... V 14. stoletju se pojavi že Koziann. V poznem srednjem veku pa je nastal preobrat iz imenskega imena v priimek, pri čemer so se razvili priimki Kocjan, Kocian, Kacjan, Kacijan, Kocjanec, Kocjanc, Kocijančič in Kocjančič[5].

V času italijanskega preimenovanja slovenskih priimkov je bil priimek zapisan tudi: Cociancig, Cociancich, Coceancig, Coceancigh, Coceancich, Coccianci, Cocencig, Kocjancic[6], Kociancic, Kociancich, Cociancic, Cociancich, Cocianzizh,...[7]

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Razširjenost v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Razširjenost priimka Kocjančič v Sloveniji[8]
Statistična regija Št. oseb s tem priimkom Delež oseb s tem priimkov
glede na Slovenijo
Razvrstitev po pogostnosti
2007 2011 2007 2011 2007 2011
Pomurska statistična regija 7 7 0,5 % 0,5 % 1975 1895
Podravska statistična regija 30 32 2,1 % 2,3 % 1870 1742
Koroška statistična regija z z z z z z
Savinjska statistična regija 13 13 0,9 % 0,9 % 3295 3257
Zasavska statistična regija - - - - - -
Spodnjeposavska statistična regija z z z z z z
Jugovzhodna Slovenija 93 88 6,6 % 6,3 % 307 315
Osrednjeslovenska statistična regija 315 311 22,5 % 22,2 % 174 189
Gorenjska statistična regija 68 63 4,8 % 4,5 % 564 607
Notranjsko-kraška statistična regija 35 33 2,5 % 2,4 % 304 305
Goriška statistična regija 27 28 1,9 % 2,0 % 816 773
Obalno-kraška statistična regija 825 819 58,1 % 58,5 % 1 1

z - število priimkov je z vidika statistične zaupnosti premajhno za prikaz.

Priimek Kocjančič je najpogostejši v Obalno-kraški statistični regiji[9]. Najpogostejša kombinacija osebnega imena in priimka Kocjančič je Marija Kocjančič, kar je 62. najpogostejša kombinacija (71 oseb)[10].

Razširjenost v Italiji[uredi | uredi kodo]

Priimek Kocjancic je trenutno v uporabi v 13 različnih italijanskih občinah[11]. Najbolj razširjen je na goriško-tržaškem področju[12]. Druge oblike zapisovanja priimka so: Cociancig, Cociancich, Coceancig, Coceancigh, Coceancich, Coccianci, Cocencig, Kocjancic, Kociancic, Kociancich, Cociancic, Cociancich, Cocianzizh,...[13][14]

Razširjenost v ZDA[uredi | uredi kodo]

Zaradi težkega zapisa priimka (šumnik č) za angleško govoroče se je priimek Kocjančič pričel v ZDA zapisovati kot Kocjancic. Na podlagi dokumentacije iz Ellis Islanda je tako razvidno, da je v ZDA emigriralo 33 Kocjancicev, pri čemer je prvi prihod zabeležen leta 1899 in zadnji 1913[15]. V uradnem Social Security Death Index[16] se trenutno nahaja 29 Kocjancicev. Nekateri Kocjancici oz. Kocjančiči pa so zaradi lažje integracije spremenili priimek v Kocy.

Sorodni priimki[uredi | uredi kodo]

Znani nosilci priimka[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Ancestry.com: The Kocjancic Name in History (2007).
  • Pavle Merkù: 1300 primorskih priimkov (Mladika, Trst, 2004).
  • Pavle Merkù: Svetniki v slovenskem imenoslovju (Mladika, Trst, 1993).
  • Peter Stres: Priimki v Brdih: Izvor in razvoj do 1. svetovne vojne (Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 2005).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]