Pojdi na vsebino

Ukrajinska kulturna dediščina med rusko invazijo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Javna knjižnica v Černigovu pred obleganjem.

Rusija je 24. februarja 2022 sprožila veliko eskalacijo v Rusko-ukrajinski vojni in začela invazijo na Ukrajino, ki je največji vojaški napad v Evropi po drugi svetovni vojni.[1][2][3] Med spopadi je bilo uničeno, poškodovano ali ogroženo veliko ukrajinske kulturne dediščine.[4] Namerno uničenih in plenjenjih je bilo več kot 500 primerov ukrajinske kulturne dediščine in velja za vojni zločin.[5] Ukrajinski minister za kulturo je to označil za kulturni genocid.[6]

Pravna zaščita

[uredi | uredi kodo]

Po mednarodnem humanitarnem pravu so kulturne dobrine posebaj zaščitene.[7] Protokol I Ženevske konvencije in Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Ukrajino in Rusijo sta zavezanci obeh) državam podpisnicam prepovedujeta uporabo zgodovinskih spomenikov za podporo svojih vojaških prizadevanj ali jih izrabiti za maščevanje ali sovražnosti.[7] Drugi protokol k Haaški konvenciji dovoljuje napade na kulturne dobrine le v primeru »izjemne vojaške nuje«, ko ni druge izvedljive alternative. Napadi na kulturno dediščino so vojni zločini in jih je mogoče preganjati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.[8]

Pomembni primeri kulturne dediščine v Ukrajini

[uredi | uredi kodo]
Samostan sv. trojice v Černigovu, ki je bil poškodovan med ruskim obleganjem mesta.

Ukrajina ima sedem območij Unescove svetovne dediščine, kot je npr. katedrala sv. Sofije v Kijevu, kijevsko-pečerska lavra in celotna središče Lvova.[9] Dodatna območja v Harkovu, Mikolajivu in Černigovu so bila v obravnavi za status svetovne dediščine, vendar pred invazijo niso bila dodana nanj.[10]

Konec aprila 2022 je Politico poročal, da je Ukrajina razbitino ruske križarke Moskva, ki je bila potopljena v vojni, registrirala kot območje »podvodne kulturne dediščine«.[11]

Prizadevanja za ohranitev

[uredi | uredi kodo]

Domače

[uredi | uredi kodo]
Prazna Nacionalna galerija v Kijevu - umetnine so bile umaknjene v zaklonišča, april 2022.
Ista galerija po ruskih raketnih napadih 10. oktobra 2022. Spomenik Ilji Repinu na levi je bil zaščiten pred šrapneli.

Direktor Nacionalnega muzeja zgodovine Ukrajine v Kijevu, Fedir Androščuk, je sodeloval pri zavarovanju muzeja pred napadi in morebitnim plenjenjem. Androščuk je poročal, da je štirim drugim muzejem v Vinici, Žitomirju, Sumiju in Černigovu uspelo odstraniti, shraniti in zaščititi svoje glavne razstave, muzej v Vinici pa je tudi služil kot bivališče za begunce.[9] Umetniški kolektiv Asortimentna kimnata je ustvarila več bunkerjev in pri evakuaciji in zaščiti eksponatov sodeloval z galerijami v Kijevu, Mariupolu, Odesi, Zaporožju in drugod.[12]

Spomenik hetmanu Petru Sagaidačniju v Kijevu zaščiten z vrečami peska.

Številni spomeniki in obeležja so bili zaščiteni z vrečami peska ali oviti v različne materiale. V Kijevu je bilo od sredine aprila na ta način zaščitenih približno 28 objektov.[13] Prebivalci Lvova so z ovijanjem v plastiko, peni in druge materiale poskušali pomagati zaščititi več kamnitih kipov in fontan, ki jih ni bilo mogoče razstaviti. Lvovska fundacija za ohranjanje arhitekturnih in zgodovinskih spomenikov je pripravila lesene okvirje in deske za zaščito spomenikov in vitražev cerkev.[14][13]

28. marca je ukrajinsko Ministrstvo za digitalno preobrazbo ustanovilo muzej Nezamenljivh žetonov (NFT), da bi pomagali ohraniti državnost in zgodovino Ukrajine, ves izkupiček od prodaje pa je šel ministrstvu. Do 1. aprila je bilo s prodajo NFT zbranih približno 600,000 $, pri čemer so bila sredstva predvidena za pomoč pri obnovi muzejev, gledališč in drugih kulturnih institucij, ki so bile uničene ali poškodovane.[15][16]

Številni predmeti kulturne dediščine, ki so v Ukrajini morali biti zaščiteni pred rusko invazijo, so tudi del ruske kulture.[4][12]

Kmalu po invaziji je UNESCO sporočil, da si po celotni državi prizadeva označiti vse ključne zgodovinske spomenike in kraje z emblemom Haaške konvencije iz leta 1954, ki je mednarodno priznan simbol za zaščito kulturne dediščine v oboroženih spopadih. Organizacija je sodelovala tudi z direktorji državnih muzejev pri usklajevanju konservatorskih prizadevanj za zaščito zbirk in spremljala morebitno škodo na kulturnih spomenikih s pomočjo satelitskih posnetkov.[17] Kmalu po invaziji so uradniki Mednarodnega sveta muzejev začeli dokumentirati ukradene artefakte in dele, na katere bi lahko naleteli organi kazenskega pregona.[18]

Kulturne ustanove na Poljskem so ponudile pomoč prek Odbora za pomoč muzejem Ukrajine, ustanovljenega kmalu po invaziji. Odbor je ponudil podporo vsem muzejem in kulturnim ustanovam v Ukrajini za podporo in zavarovanje njihovih zbirk ter dokumentacijo, digitalizacijo in popis.[12] Pomoč drugih ustanov se je nadaljevala vso vojno. Maja 2022 je češko ministrstvo za kulturo naročilo Narodnemu muzeju v Pragi, naj pošlje embalažni material in varnostno opremo, kot so mehurčkasta pena za ovijanje, gasilni aparati in iverne plošče za prekrivanje oken.[19]

Marca 2022 se je začelo prizadevanje Reševanje ukrajinske kulturne dediščine na spletu, ki izvaja varnostno kopiranje in hranitev potencialno ogroženih podatkov in tehnologije ukrajinskih kulturnih institucij.

Škoda

[uredi | uredi kodo]
Zunanjost katedrale Marijinega vnebovzetja v Harkovu pred invazijo in notranjost po napadu.

UNESCO je 23. decembra poročal o uničenju ali poškodovanju najmanj 231 objektov: 102 verskih objektov, 18 muzejev, 81 stavb zgodovinskega in/ali umetniškega pomena, 19 spomenikov in 11 knjižnic. Ta seznam vsebuje samo primere, ki so bili potrjeni iz več verodostojnih virov,in ne vsebuje površinskih poškodb, kot so razbita okna in vrata.[20] Ministrstvo za kulturo Ukrajine je 25. decembra 2022 poročalo o 1189 primerih poškodb ali uničenja kulturnih predmetov, med njimi 563 »ustvarjalnih središč«, 453 knjižnic, 63 muzejev in galerij, 18 gledališč in filharmonij ter 92 ustanov za umetnostno izobraževanje.[21] 21 jih je bilo obravnavanih kot spomenik državnega pomena. Okoli 100 objektov je bilo popolnoma ali skoraj popolnoma uničenih.[22] Laboratorij za spremljanje kulturne dediščine v Naravoslovnem muzeju v Virginiji je 10. junija 2022 poročal o dokazih o 458 poškodovanih kulturnih znamenitostih.[23] Ekipa New York Times Visual Investigations je sestavila seznam približno 339 zgradb, spomenikov in drugih kulturnih ustanov, ki so bile delno ali popolnoma uničene do decembra 2022, pri čemer je bila glavna pozornost namenjena Donbasu.[24]

Ruševine muzeja v Ivankivu

25. februarja 2022 muzej zgodovine in lokalne zgodovine v Ivankivu, približno 80 km od Kijeva, po ruskem bombardiranju v celoti pogorel.[25] V muzeju so bila ljudska umetniška dela, med drugim tudi slike Marije Primačenko in dela Gane Veres. Nekaj slik in drugih eksponatov so iz gorečega objekta rešili domačini. Število umetniških del Primačemlpve, Veresove in drugih umetnikov, ki so bila uničena ali poškodovana, ni znano.[26]

Spominski center holokavsta Babin jar, ki je bil še v gradnji, je bil poškodovan 1. marca 2022. Poškodovana je bila muzejska stavba in sosednje pokopališče.[27][28] Stavba Kijevske male opere je bila poškodovana 15. marca.[29]

Uničena cerkev v Viazivki

Bitko za Harkov je bila poškofovana katedrala Marijinega vnebovzetja v Harkovu. Umetnine in vitraže v katedrali je poškodoval manevrirni izstrelek, ki je poškodoval tudi mestno jedro Harkova.[30] V Harkovu je bila zaradi ruske vojske prav tako poškodovana stavba Slovo,[30] spomenik žrtvam holokavsta v Drobickem jaru,[31] zunanjost umetnostnega muzeja v Harkovu,[32] stavba Harkovske regionalne uprave, stavba Harkovskega mestnega sveta, stavba opere in baleta in stavba ekonomske fakultete Univerze v Harkovu.

Polovške kamnite skulpture iz 9.-13. stoletja v Izjumu. Kip na desni je bil popolnoma uničen, bližnji spomenik druge svetovne vojne (v ozadju) pa delno uničen.

V Harkovski oblasti je bilo močno poškodovano tudi mesto Izjum, kjer so bile v bitki poškodovane ali uničene zgodovinske zgradbe, cerkve, spomeniki in kamnite skulpture Polovcev iz 9.-13. stoletja.[33][34]

Marca 2022 je rusko obstreljevanje uničilo tri lesene cerkve iz 19. stoletja: cerkev sv. Jurija v Zavoričih, cerkev Marijinega rojstva v Vjazivki in cerkev Gospodovega vnebohoda v Lukjanivki.[35][36] Vse te cerkve so bile del moskovskega patriarhata.[37][38] Svjatogirska lavra je bila večkrat poškodovana zaradi zračnih napadov in obstreljevanja med 12. marcem 2022 in začetkom junija, ko je območje okupirala Rusija. Več cerkva samostana je bilo popolnoma uničenih, druge zgradbe pa poškodovane.[39] V prvem bombnem napadu je bilo tudi ranjenih več beguncev, ki so v samostanu poiskali zatočišče.[40]

Gledališče v Mariupolu je bilo večinoma uničeno 16. marca 2022, v njem je bilo najmanj 1300 ljudi.[41]

Regionalno dramsko gledališče Doneck v Mariupolu, zgrajeno leta 1960, je bilo 16. marca 2022 zaradi ruskih zračnih napadov skoraj povsem uničeno.[42] 23. marca 2022 je bil uničen umetniški muzej, ki je bil posvečen umetniku Arhipu Kujindžiju in je hranil dela tudi drugih ukrajinskih umetnikov. Nekatera dela so bila predhodno odstranjena.[43] Septembra 2022 je Rusija z raketo zadela dvorišče akademskega dramskega gledališča v Mikolajivu in povzročila veliko škodo.[44]

Od 24. februarja 2022 je bil oblegan Černigov. 11. marca je bila skoraj popolnoma uničena hiša Vasila Tarnovskega v Muzeju ukrajinskih starin.[45] Regionalna mladinska knjižnica v Černigovu v neogotskem slogu je bila močno poškodovana. 6. marca je bil zadet regionalni muzej umetnosti Černigov. Isti dan je bil tudi poškodovan literarni muzej-rezervat Černigov. Poročali so tudi o škodi v kinu Ščors, hotelu Ukrajina in muzejski podružnici, posvečeni vojski, katere vsebina je bila pred tem umaknjena v trezor.[46] Černigovska znanstvena knjižnica Korolenko je bila bombardirana in poškodovana 30. marca.[47]

Med obleganjem Mariupola je bil uničen Club 8-bit, en največjih zasebnih računalniških muzejev v Ukrajini, ki je v zbirki hranil več kot 500 kosov računalniške zgodovine iz 50-ih let.[48]

Krajevni zgodovinski muzej Trostjanec v dvorcu Koenig po okupaciji in obstreljevanju

Župan mesta Trostjanec je aprila 2022 sporočil, da je bil dvorec Koenig iz 18. stoletja, v katerem je domoval lokalni zgodovinski muzej, muzej čokolade, umetniška galerija, galerija skladatelja Petra Čajkovskega in vrtove, bil med rusko okupacijo in obstreljevanjem poškodovan.[49] Istega meseca so ukrajinske oblasti namenoma razstavile 27-metrski bronasti kip, ki je upodabljal ukrajinskega in ruskega delavca, ki skupaj držita sovjetski red prijateljstva in se stojita pod lokom prijateljstva med narodi. Spomenik je bil postavljen leta 1982 ob 60. obletnici Sovjetske zveze, vendar je Ukrajina o odstranitvi razpravljala že od leta 2016.[50]

4. maja so ukrajinski kulturni inšpektorji sporočili, da so ruski vojaki uničili kurgane, starodavne gomile, stare več kot 2000 let. Gomile, visoki tudi do 15 metrov, so bile uporabljene kot dvignjeni položaji za topove.[51]

Spominski muzej Grigorija Skovorode po obstreljevanju 6.maja

6. maja je po ruskem obstreljevanju zgorel spominski muzej Grigorija Skovorode v Skovorodinivki v Harkovski oblasti.[52] Najvrednejše eksponate so shranili na varno že pred tem.[53]

Judovsko pokopališče v Gluhivu po obstreljevanju 8. maja 2022

8. maja je rusko obstreljevanju poškodovalo zgodovinsko judovsko pokopališče v Gluhivu.[54][55][56] Nekaj grobov so uničila padajoča drevesa, pokopališče pa so zasule ruševine streh sosednjih hiš.[57]

Od junija 2023 je bilo samo v Harkovski oblasti zabeleženih 634 primerov ruskih topniških ali raketnih napadov na izobraževalne in kulturne ustanove, dokazi pa so kazali na namerno ciljanje.[58]

Plenjenje

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Ruska kraja umetnin in plenjenje med invazijo na Ukrajino

Aprila 2022 je mestni svet v Mariuplu sporočil, da je bilo iz muzejev v mestu ukradenih več kot dva tisoč eksponatov, vključno z originalnimi deli Arhipa Kujindžija in Ivana Ajvazovskega. Večino eksponatov iz lokalnega muzeja in muzeja umetnosti Kujindži so odstranile ruske okupacijske sile. Direktorica muzeja Natalija Kapustnikova je za prokremeljski časopis Izvestija povedala, da je dela Ajvazovskega in Kujindžija sama dala ruskim silam »po koncu sovražnosti«.[59]

Izropan lokalni zgodovinski muzej v Hersonu

Maja 2022 so ukrajinski uradniki trdili, da so ruske sile iz Melitopola izropali zbirke skitskih artefaktov.[51] Ukrajinski minister za kulturo Oleksandr Tkačenko je poročal, da so ruske sile do oktobra 2022 izropale na tisoče artefaktov iz skoraj štiridesetih ukrajinskih muzejev. Tkačenko je nadalje izjavil, da je škoda zaradi ruskega ropanja in uničevanja kulturnih spomenikov znašala stotine milijonov evrov.[60] Pred umikom iz Hersona novembra 2022 so Rusi izropali dva glavna muzeja v Hersonu - iz njiju je bilo ukradenih približno 10.000 eksponatov. Prepeljani v muzeje na okupiranem Krimu.[61][62]

Konec leta 2022 so v okupiranem Mariupolu Rusi uničili fresko Saše Korbana Milana, ki se je nahajala na eni izmed stavb v mestu in je prikazovala 3-letno Milano Abdurašitovo, ki je leta 2015 preživela raketni napad ruskih posredniških sil.[63][64][65]

Spletna kulturna dediščina

[uredi | uredi kodo]

Mednarodni prostovoljci si prizadevajo arhivirati digitalno vsebino ukrajinske kulturne dediščine, ki ji grozi uničenje zaradi ruske invazije leta 2022.[66] Internet Archive podpira različna prizadevanja, vključno s pobudo Reševanje ukrajinske kulturne dediščine na spletu, ki se je začela 1. marca 2022.[67]

Projekt Backup Ukraine (Varnostno kopirajmo Ukrajino) skuša s pomočjo interneta ohraniti kulturno dediščino. Prostovoljci projekta 3D skenirajo predmete (od vsakdanjih do umetnin) in jih nalagajo v bazo podatkov.[68] Google je ustvaril Ukraine is Here (Ukrajina je tukaj), ki uporabnikom omogoča 3D sprehod po 40 različnih kulturnih znamenitosti.[69]

Posledice škode na dediščini

[uredi | uredi kodo]

Glavni raziskovalec na ukrajinskem inštitutu za arheologijo Oleksandr Simonenko je v intervjuju dejal, da je vsakršno ropanje in uničevanje artefaktov nenadomestljivo in da bi izginotje ukrajinske kulture bila katastrofa. Ukrajinska prva dama Olena Zelenska je med govorom v New Yorku septembra 2022 napade na kulturno dediščino in muzeje označila za vojno proti ukrajinski identiteti.[60] Direktor Nacionalne galerije umetnosti v Lvovu Taras Voznjak je izrazil podobno mnenje: »Putin ve, da bo Ukrajina brez umetnosti, brez naše zgodovine imela šibkejšo identiteto.«[18]

Nekateri akademiki so izrazili zaskrbljenost, da je rusko uničevanje ukrajinske kulture poskus uničenja nacionalne identitete v primeru, da Ukrajina zmaga v vojni. Direktor centra za svetovno dediščino UNESCO je izjavil, da Ukrajina ne izgublja le kulturne dediščine ampak tudi svojo identiteto in del zgodovine.[70] Posebni poročevalec ZDA za kulturne pravice je opozoril, da bodo dvomi v in zanikanje ukrajinske identitete in zgodovine, komentarji vodilnih ruskih oseb in uničevanje kulturne dediščine imeli trajne posledice.[71]


Predsednik organizacije Blue Shield Denmark je opozoril, da je uničevanje kulturne dediščine najhitrejši način za spodkopavanje nacionalne identitete in da je lekcija druge svetovne vojne in drugih konfliktov bila, da je reševanje kulturne dediščine države najboljša pot za ponovno izgradnjo družbe po vojni.[68]

Odzivi

[uredi | uredi kodo]

Ukrajinski akademiki so izrazili zaskrbljenost glede »razvijajoče se kulturne katastrofe«.[9]

Center Simona Wiesenthala je 7. marca 2022 po poročilih, da je Rusija bombardirala spominski center na holokavst v Babin jaru, pozval UNESCO, naj sprejme takojšnje ukrepe za zaščito vseh verskih in kulturnih znamenitosti v Ukrajini. Pozval je tudi k prepovedi gostovanja Rusije na konferenci o svetovni dediščini, ki je bila načrtovana za 19. in 30. junij v Kazanu v Rusiji.[72]

Ministrstvo za kulturo in informacijsko politiko Ukrajine je 9. marca razglasilo začetek zbiranja informacij o uničenju kulturne dediščine.[73] Pozvalo je, naj se med vojno ne razširja informacij o načinih varovanja kulturnih spomenikov ali lokacij ali gibanju muzejskih zbirk. Ukrajinska kulturna fundacija je 5. aprila izdala interaktivni zemljevid Zemljevid kulturnih izgub, ki prikazuje uničene ali poškodovane spomenike kulturne dediščine.[74]

Po poročilih o plenjenju skitskih artefaktov s strani ruskih vojakov, je grška ministrica za kulturo Lina Mendoni plenjenje označila za gnusno in barbarsko in izpostavila rusko plenjenje po drugi svetovni vojni, ko je bil med drugim Priamov zaklad iz izkopavanj Troje odpeljan v Rusijo, kjer je še danes. Pozvala je k oblikovanju seznama za preprečevanje nezakonite trgovine z naropanimi artefakti in oblikovanju platforme za zbiranje informacij o njih.[75]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Herb, Jeremy; Starr, Barbara; Kaufman, Ellie (24. februar 2022). »US orders 7,000 more troops to Europe following Russia's invasion of Ukraine«. Oren Liebermann and Michael Conte. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022. Russia's invasion of its neighbor in Ukraine is the largest conventional military attack that's been seen since World War II, the senior defense official said Thursday outlining United States observations of the unfolding conflict
  2. ↑ Karmanau, Yuras; Heintz, Jim; Isachenkov, Vladimir; Litvinova, Dasha (24. februar 2022). »Russia presses invasion to outskirts of Ukrainian capital«. ABC News. Photograph by Evgeniy Maloletka (AP Photo). Kyiv: American Broadcasting Company. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022. ... [a]mounts to the largest ground war in Europe since World War II.
  3. ↑ Tsvetkova, Maria; Vasovic, Aleksandar; Zinets, Natalia; Charlish, Alan; Grulovic, Fedja (27. februar 2022). »Putin puts nuclear 'deterrence' forces on alert«. Reuters. Writing by Robert Birsel and Frank Jack Daniel; Editing by William Mallard, Angus MacSwan and David Clarke. Kyiv: Thomson Corporation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022. ... [t]he biggest assault on a European state since World War Two.
  4. ↑ 4,0 4,1 Akinsha, Konstantin (25. marec 2022). »Culture in the crossfire: Ukraine's key monuments and museums at risk of destruction in the war«. The Art Newspaper. Pridobljeno 26. marca 2022.
  5. ↑ Kirchmair, Lando (21. marec 2022). »The War of Aggression Against Ukraine, Cultural Property and Genocide: Why it is Imperative to Take a Close Look at Cultural Property«. EJIL: Talk! (v angleščini). Pridobljeno 11. novembra 2022.
  6. ↑ »Salvaging Ukraine's culture: Country's history & language under threat«. euronews (v angleščini). 13. september 2022. Pridobljeno 11. novembra 2022.
  7. ↑ 7,0 7,1 Hausler, Kristin; Drazewska, Berenika. »How does international law protect Ukrainian cultural heritage in war? Is it protected differently than other civilian objects?« (PDF). British Institute of International and Comparative Law.
  8. ↑ Hausler, Kristin; Drazewska, Berenika. »How does international law protect Ukrainian cultural heritage in war? Is it protected differently than other civilian objects?« (PDF). British Institute of International and Comparative Law.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 Sherwood, Harriet (1. marec 2022). »'Cultural catastrophe': Ukrainians fear for art and monuments amid onslaught«. the Guardian (v angleščini). Pridobljeno 11. marca 2022.Sherwood, Harriet (2022-03-01). "'Cultural catastrophe': Ukrainians fear for art and monuments amid onslaught". the Guardian. Retrieved 2022-03-11.
  10. ↑ Katz, Brigit (8. marec 2022). »Unesco Sounds the Alarm Over Threats to Ukrainian Cultural Heritage«. Smithsonian Magazine (v angleščini). Pridobljeno 11. marca 2022.
  11. ↑ Jack, Victor (22. april 2022). »Trolling Russia, Ukraine registers Moskva shipwreck as 'underwater cultural heritage'«. POLITICO (v ameriški angleščini). Pridobljeno 10. maja 2022.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 Braun S. (17. marec 2022). »Ukraine rushes to save cultural heritage from destruction«. Deutsche Welle (v britanski angleščini).Braun S. (2022-03-17). "Ukraine rushes to save cultural heritage from destruction". Deutsche Welle.
  13. ↑ 13,0 13,1 Кречетова Д. (16. april 2022). »На захисті від "русского мира": як рятують українські пам'ятки і чому Київ лишив монумент Незалежності відкритим«. Українська правда.
  14. ↑ Holland, Oscar (4. marec 2022). »'Concerned' Ukrainian locals help protect Lviv's historic statues«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 11. marca 2022.
  15. ↑ Kharif, Olga (1. april 2022). »Ukraine Raises $600,000 Through Museum NFT Sales to Help Rebuild«. Bloomberg. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  16. ↑ Mattei, Shanti Escalante-De (28. marec 2022). »Ukraine Has Launched an NFT 'Museum' to Preserve the Country's History«. ARTnews.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 5. aprila 2022.
  17. ↑ Hickley, Catherine (4. marec 2022). »Unesco 'gravely concerned' about damage to Ukrainian cultural heritage«. The Art Newspaper – International art news and events. Pridobljeno 11. marca 2022.
  18. ↑ 18,0 18,1 Kishkovsky, Sophia (9. september 2022). »Ukraine gets emergency Red List for art as evidence mounts of 'trading networks flowing West'«. The Art Newspaper - International art news and events. Pridobljeno 13. oktobra 2022.Kishkovsky, Sophia (2022-09-09). "Ukraine gets emergency Red List for art as evidence mounts of 'trading networks flowing West'". The Art Newspaper - International art news and events. Retrieved 2022-10-13.
  19. ↑ Iotkovska, Svilena (11. maj 2022). »Czechia helps Ukraine preserve its endangered cultural heritage | TheMayor.EU«. www.themayor.eu (v angleščini). Pridobljeno 28. maja 2022.
  20. ↑ »Эксперт ЮНЕСКО: «Мониторинг разрушений украинских культурных ценностей идет с первых дней войны»« (v ruščini). Международное французское радио. 28. junij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. septembra 2022.
  21. ↑ »Because of russian aggression, 1189 objects of cultural infrastructure were damaged in Ukraine«. Ministry of Culture of Ukraine. 5. januar 2023.
  22. ↑ »Россия боится культуры Украины? На заседании Совбеза ООН озвучили данные ЮНЕСКО« (v ruščini). Radio Free Europe/Radio Liberty. 17. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2022.
  23. ↑ Seymour T. (10. junij 2022). »Is Ukraine's cultural heritage under coordinated attack?«. The Art Newspaper.
  24. ↑ Farago, Jason (27. december 2022). »When Cultural Heritage Becomes a Battlefront«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 30. decembra 2022.
  25. ↑ »The Ukrainian Cultural Sites at Risk of Destruction«. Bloomberg. 8. marec 2022.
  26. ↑ Gelt, Jessica (1. marec 2022). »Getty condemns cultural 'atrocities' as Ukrainian heritage museum burns«. Los Angeles Times (v ameriški angleščini). Pridobljeno 11. marca 2022.
  27. ↑ Harkov, Lahav (1. marec 2022). »Russia strikes Babyn Yar Holocaust memorial site in Ukraine«. The Jerusalem Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  28. ↑ Wertheimer, Tiffany (2. marec 2022). »Babyn Yar: Anger as Kyiv's Holocaust memorial is damaged«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
  29. ↑ »Разрушение музеев, театров и храмов — это военное преступление Под обстрелами в Украине уничтожены десятки гражданских объектов. Что за это будет России?«. Meduza (v ruščini). Pridobljeno 27. aprila 2022.
  30. ↑ 30,0 30,1 O'Sullivan, Feargus (8. marec 2022). »The Ukrainian Cultural Sites at Risk of Destruction«. Bloomberg CityLab. Pridobljeno 8. marca 2022.
  31. ↑ Levine, Jon (26. marec 2022). »Russian forces damage Holocaust memorial near Kharkiv«. New York Post (v ameriški angleščini). Pridobljeno 5. aprila 2022.
  32. ↑ »Велике російське руйнівництво: Архітектурні пам'ятки, пошкоджені війною«. Bird In Flight (v ukrajinščini). 18. marec 2022. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  33. ↑ »'Only fascists can destroy World War II and Holocaust memorials'«. Euractiv. 1. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2022.
  34. ↑ »Ukrainian stone statues—likened to Easter Island's Moai—destroyed during Russian invasion«. The Art Newspaper. 21. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2022.
  35. ↑ Murphy, Paul P.; Pennington, Josh (7. marec 2022). »Church in Ukrainian village of Zavorychi on fire after alleged military strike«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 14. marca 2022.
  36. ↑ Ворог спалив Свято-Георгіївську церкву в Заворичах // Телеканал ATR, 07.03.2022»Росія нищить наші православні храми — УПЦ Московського патріархату«. BBC News Україна. 7. marec 2022.»"Потеря невосполнима". Захватчики сожгли старинную церковь с уникальным иконостасом«. Рбк-Украина. RBK. 27. marec 2022.
  37. ↑ »Від обстрілів продовжують страждати храми. Зруйновані древні церкви у селах В'язівка та Заворочі«. Синодальний інформаційно-просвітницький відділ УПЦ. 7. marec 2022.
  38. ↑ »У Лук'янівці знищено древній храм Бориспільської єпархії УПЦ«. Синодальний інформаційно-просвітницький відділ УПЦ. 26. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2022.
  39. ↑ »Clues to the Fate of Five Damaged Cultural Heritage Sites in Ukraine«. Bellingcat. 7. junij 2022.
  40. ↑ Regan, Helen (13. marec 2022). »Russian airstrike damages historic Ukrainian monastery«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2022.
  41. ↑ Butenko, Victoria; Voitovych, Olga; Carey, Andrew; Frater, James; Ravindran, Jeevan (17. marec 2022). »Survivors emerge from rubble of Mariupol theater bombed by Russia«. CNN. Pridobljeno 2. aprila 2022.
  42. ↑ »Ukraine: Mariupol city council claims Russia destroys crowded theater — live updates«. Deutsche Welle (v britanski angleščini). 16. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022.
  43. ↑ Cascone, Sarah (23. marec 2022). »A Mariupol Museum Dedicated to One of Ukraine's Most Important Realist Painters Has Reportedly Been Destroyed by Russian Airstrikes«. Artnet News (v ameriški angleščini). Pridobljeno 23. marca 2022.
  44. ↑ Naylor, Aliide (24. september 2022). »Theater in the Bomb Shelter: How the Arts Are Surviving Russia's Invasion of Ukraine«. Radio Free Europe/Radio Liberty.
  45. ↑ »Museum building heavily damaged in Ukraine's battle-ravaged city of Chernihiv«. The Art Newspaper - International art news and events. 15. marec 2022. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  46. ↑ »У Чернігові обстрілом зруйнували історичну будівлю молодіжного театру«. www.ukrinform.ua (v ukrajinščini). Pridobljeno 17. aprila 2022.
  47. ↑ »Російські загарбники обстріляли унікальні історичні пам'ятки Чернігова (Фото)«. ЧЕline | (v ruščini). 30. marec 2022. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  48. ↑ Bonifacic, I (27. marec 2022). »Russia's invasion of Ukraine has destroyed a historic computer museum«. Engadget (v ameriški angleščini). Pridobljeno 5. aprila 2022.
  49. ↑ Kishovsky, Sophia (8. april 2022). »Ukrainian cultural site where Tchaikovsky once composed music damaged by Russian forces«. The Art Newspaper - International art news and events. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  50. ↑ »Kyiv pulls down Soviet-era monument of Russian-Ukrainian friendship«. The Jerusalem Post | JPost.com (v ameriški angleščini). 27. april 2022. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  51. ↑ 51,0 51,1 Grylls, George (4. maj 2022). »Russian troops are destroying ancient nomadic tombs«. The Times (v angleščini). ISSN 0140-0460. Pridobljeno 22. maja 2022.Grylls, George (May 4, 2022). "Russian troops are destroying ancient nomadic tombs". The Times. ISSN 0140-0460. Retrieved 2022-05-22.
  52. ↑ Goodman, Amy (12. maj 2022). »Author Andrey Kurkov: Russia's War Is an Attack on Ukrainian Identity«. Democracy Now! (v angleščini). Pridobljeno 24. maja 2022.
  53. ↑ »Hryhoriy Skovoroda National Museum destroyed in Kharkiv region, head of Kharkiv region state administration says«. The Insider (v ruščini). 7. maj 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  54. ↑ »Jewish cemetery bombed in northeastern Ukraine«. The Jerusalem Post. 9. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2022.
  55. ↑ »Russian shelling damages Jewish cemetery in Ukraine where pogrom victims are buried«. The Times of Israel. 10. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2022.
  56. ↑ »As Putin drummed up anti-Nazi rhetoric on Victory Day, Ukraine said Russia bombed out a Jewish cemetery«. Business Insider. 9. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2022.
  57. ↑ »Руйнування вибухом та пожежею — наслідки влучання російської ракети у єврейський цвинтар на Сумщині« (v ukrajinščini). Суспільне. 9. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2022. Pridobljeno 13. maja 2022.
  58. ↑ »The Kharkiv class of 2023 may be few in number, but it holds big hopes for the future«. ABC News (v angleščini). 4. junij 2023. Pridobljeno 5. junija 2023.
  59. ↑ Sauer, Pjotr (29. april 2022). »Ukraine accuses Russian forces of seizing 2,000 artworks in Mariupol«. the Guardian (v angleščini). Pridobljeno 22. maja 2022.
  60. ↑ 60,0 60,1 Dawson, Bethany (9. oktober 2022). »Putin's forces have looted nearly 40 museums in Ukraine, plundering thousands of 'priceless' treasures, says culture minister«. Business Insider (v ameriški angleščini). Pridobljeno 10. oktobra 2022.Dawson, Bethany (October 9, 2022). "Putin's forces have looted nearly 40 museums in Ukraine, plundering thousands of 'priceless' treasures, says culture minister". Business Insider. Retrieved 2022-10-10.
  61. ↑ »Ukraine reports looting of Kherson museums by Russian troops«. El Pais. 17. november 2022.
  62. ↑ »Russia to take over Ukrainian museum collections as formal annexation plans announced«. The Art Newspaper. 30. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. novembra 2022.
  63. ↑ Mural project, Rinat Akhmetov Foundation, 2018, Wikipodatki Q120793915
  64. ↑ Lorenzo Tondo (19. julij 2023), »Photographer says street artist used daughter's picture in pro-Russia mural«, The Guardian, Wikipodatki Q120786372
  65. ↑ Russian invaders destroyed a mural with a girl who lost her mother during the shelling of Mariupol in 2015, We are Ukraine, 2022, Wikipodatki Q120794455
  66. ↑ Adams, Caralee (22. marec 2022). »Volunteers Rally to Archive Ukrainian Web Sites«. blog.archive.org. Internet Archive. Pridobljeno 26. marca 2022.
  67. ↑ »Volunteers Unite to Archive Ukrainian Cultural Heritage«. sucho.org. Saving Ukrainian Cultural Heritage Online (SUCHO). 8. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2022. Pridobljeno 26. marca 2022.
  68. ↑ 68,0 68,1 Gault, Matthew (6. maj 2022). »Backup Ukraine Is Looking to Preserve The Country's Cultural Heritage«. www.vice.com (v angleščini). Pridobljeno 28. maja 2022.Gault, Matthew (May 6, 2022). "Backup Ukraine Is Looking to Preserve The Country's Cultural Heritage". www.vice.com. Retrieved 2022-05-28.
  69. ↑ Shah, Saqib (25. november 2022). »Google preserves Ukraine's historical culture in virtual exhibition«. uk.news.yahoo.com (v britanski angleščini). Pridobljeno 25. novembra 2022.
  70. ↑ Gedeon, Joseph (3. maj 2022). »Destruction of cultural sites in Ukraine puts country's identity in peril«. POLITICO (v angleščini). Pridobljeno 28. maja 2022.
  71. ↑ Jarvis, Hayley (27. maj 2022). »Russia's culture crushing in Ukraine will leave deep scars, warns UN rights expert«. www.brunel.ac.uk (v britanski angleščini). Pridobljeno 28. maja 2022.
  72. ↑ Klein, Zvika (7. marec 2022). »Russia should be barred from hosting World Heritage Conference – SWC«. The Jerusalem Post | JPost.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 11. marca 2022.
  73. ↑ »Ворог руйнує культурні пам'ятки: куди надсилати докази для Гааги?«. Українська правда _Життя. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  74. ↑ »Росія нищить культурні пам'ятки України: з'явилася інтерактивна мапа втрат«. Українська правда _Життя. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  75. ↑ Bureau, Athens (3. maj 2022). »Greece Condemns Russian Looting Of Melitopol Museum« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 22. maja 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ukrajinska_kulturna_dediščina_med_rusko_invazijo&oldid=6314780«