Topola (mesto)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search


Topola
Топола
Topola in Oplenac

Zastava

Grb
lokacija mesta in občine Topola znotraj Srbije
Topola (mesto) is located in Srbija
Topola
Topola
lokacija mesta in občine Topola znotraj Srbije
Koordinati: 44°15′09″N 20°40′34″E / 44.25250°N 20.67611°E / 44.25250; 20.67611Koordinati: 44°15′09″N 20°40′34″E / 44.25250°N 20.67611°E / 44.25250; 20.67611
Država Zastava Srbije Srbija
ustanovitev mesta 1781
Upravljanje
 • župan Dragan Jovanović
 • mestni svet
 • zavetnik mesta
Nadmorska višina 211 m
Prebivalstvo (2002)[1]
 • Skupno 5.422
 • Gostota 71,04 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 34310
Omrežna skupina +381 34
Avtomobilska oznaka TO
Spletna stran www.topola.com

Topola (izvirno srbsko Топола) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Šumadijskega upravnega okraja.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto Topola se nahaja v središču Šumadije, v osrednji Srbiji, okoli 80 km je oddaljena od Beograda, 42 km od Kragujevca, 40 km od Gornjeg Milanovca in 12 km od Arađelovca. Locirana je na vznožju hriba Oplenac in je obdana z dolinama reke Kamenice in Jasenice.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Topola se kot naselbina v pisnih virih prvič omenja v obdobju avstrijske zasedbe severne Srbije (1717-1739), v popisu obmejnih nahij Srbije, po sklenjenem miru v Požarevcu (1717), kjer se pod imenom Dopala navaja v okrožju Kragujevac. Prvotno se je vas imenovala Kamenica, tako kot lokalna reka. Na glavni trgovski poti proti Beogradu je rasel topol, pri katerem so se radi ustavljali potujoči trgovci in prevozniki (sekiridžije), na lokaciji »pri topolu«, zato je toponim Topola postopno povsem zamenjal staro ime Kamenica.

Topola po letu 1808

Srbski trgovec, domačin Jurij (Đorđe) Petrović, znan kot Karadžordže (Črni Jurij), voditelj (vožd) prve srbske vstaje proti Turkom v začetku 19. stoletja, je po zmagah v bojih Topolo razglasil za prestolnico osvobojene Srbije. Topola ni dolgo uživala v miru, močnejši Turki so leta 1813 srbski upor zatrli, Karađorđevo hišo in mesto pa porušili in požgali. Druga faza poselitve in razvoja naselbine se je pričela leta 1805, ko je dal vožd Karađorđe zgraditi palisado, s katero je obdal mestece in svojo na novo zgrajeno hišo (konak) na vznožju hriba Oplenac. Tako je postala Topola utrjeno strateško pomembno naselje, ki je z razvojem srbske državotvornosti pridobivala na političnem pomenu. Med leti 1808 in 1013 je bila že obdana z obzidjem s obrambnimi stolpi, zgrajene so bile cerkev, šola in druge javne zgradbe. S tem je postala center nacionalnega pomena, v katerega so se priseljevali številni Srbi iz osvobojenih in še neosvobojenih delov Srbije. Ker je bila neuradna prestolnica srbskih upornikov, s sedežem voditelja upora, so v njej sprejemali tudi tuje diplomate, tu so se vršili pogovori in sklepali dogovori. Četudi je imela nahija svoj sedež v Kragujevcu, je v časih pred ustanovitvijo srbske države imela Topola veliko večji politični pomen. Širitev Topole se je nadaljevala z začetkom vladavine kneza Aleksandra Karađorđevića (1842 -1858), (mlajšega sina Karađorđa), ki je dal obnoviti družinsko posestvo na Oplencu, gradbena dela so povečala priseljevanje, zato se je na obeh straneh ceste Beograd - Kragujevac razvilo trgovsko središče (čaršija) z novimi stavbami in trgovinami.

Podnebje in mikroklima[uredi | uredi kodo]

Mesto z nadmorsko višino okoli 215 m.n.m. ima tudi zaradi vpliva gozda na bližnjem Oplencu nekoliko omiljeno celinsko podnebje, sicer značilno za Balkan (mrzle zime in vroča poletja), s povprečno temperaturo okoli 11 °C. Topola je zaradi ugodnih vremenskih vplivov in naravnih danosti od nekdaj znana po vinogradništvu in sadjarstvu.

Demografija[uredi | uredi kodo]

V naselju živi 4348 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,1 let (37,4 pri moških in 40,6 pri ženskah). Naselje ima 1811 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,99.

Topola ima, glede na rezultate popisa iz leta 2002, prebivalce večinoma srbske narodnosti, v zadnjih treh popisih je opazen porast števila prebivalcev.

Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju
Demografija
Leto Št. prebivalcev
1948 965
1953 1467
1961 1761
1971 2876
1981 3482
1991 4592 4506
2002 5546 5422
Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Srbi
  
5.171 95,37%
Črnogorci
  
38 0,70%
Jugoslovani
  
29 0,53%
Hrvati
  
9 0,16%
Albanci
  
7 0,12%
Makedonci
  
6 0,11%
Slovenci
  
3 0,05%
Romi
  
3 0,05%
Rusi
  
2 0,03%
Čehi
  
1 0,01%
Ukrajinci
  
1 0,01%
Muslimani
  
1 0,01%
Bolgari
  
1 0,01%
Neznano
  
134 2,47%



Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09
  2. ^ Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7

Glej tudi[uredi | uredi kodo]