Tai Tsun Wu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
To je ime in priimek kitajske osebe; priimek je Wu (吴).
Tai Tsun Wu
Rojstvo 1. december 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (83 let) ali 1. september 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (84 let)
Šanghaj
Bivališče Flag of the People's Republic of China Ljudska republika Kitajska
Flag of the United States.svg ZDA
Narodnost Zastava Ljudske republike Kitajske kitajska
Flag of the United States ameriška
Področja fizika, visokoenergijska jedrska fizika, statistična mehanika
Ustanove Univerza Harvard
Univerza Rockefeller
DESY
CERN
Univerza v Utrechtu
Alma mater Univerza Minnesote
diploma 1964
Univerza Harvard
magisterij 1954
doktorat 1956
Mentor doktorske
disertacije
Ronold Wyeth Percival King
Doktorski študenti Carl Martin Bender (1969)
Martin Roček (1979)
Poznan po Bender-Wujeve singularnosti
Wu-Yangov monopol
Pomembne nagrade Humboldtova nagrada (1985)
Heinemanova nagrada (1999)

Tai Tsun Wu (poenostavljena kitajščina: 吴大峻; tradicionalna kitajščina: 吳大峻; pinyin: Wú Dàjùn, kitajsko-ameriški fizik, 1. september 1933, Šanghaj, Kitajska.

Wu deluje na področju uporabne fizike in je najbolj znan po svojih dosežkih na področju visokoenergijske jedrske fizike in statistične mehanike.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Študiral je elektrotehniko na Univerzi Minnesote (University of Minnesota) in leta 1953 sodeloval na Putnamovem tekmovanju (William Lowell Putnam Mathematical Competition). Magistriral in doktoriral je leta 1954 in 1956 iz uporabne fizike na Univerzi Harvard. V dizertaciji se je pod mentorstvom Ronolda Wyetha Percivala Kinga ukvarjal s konceptom impedance in visokofrekvenčnim sipanjem.[1]

Na Harvardu je nadaljeval pot kot mlajši član (junior fellow) (1956–59), leta 1959 postal član fakultete za uporabno fiziko. Trenutno je profesor Gordona McKaya uporabne fizike in profesor fizike. Leta 1966 je bil tudi gostujoči profesor na Univerzi Rockefeller, leta 1971 v raziskovalnem središču fizike delcev DESY v Hamburgu in leta 1977 v CERN v Ženevi in na Univerzi v Utrechtu.

Raziskoval je statistično mehaniko v Bose-Einsteinovi kondenzaciji v zunanjem potencialu, klasično teorijo elektromagnetizma (1960). S Hungom Chengom je uporabil kvantno teorijo polja za napoved neomejenega povečevanja skupnega sipanja skozi preseke pri zelo visokih energijah, kar so eksperimentalno potrdili v CERN in trkalniku Tevatron. Raziskoval je produkcijske procese za LHC, še posebej napoved produkcijskega preseka Higgsovega delca z nizkim momentom skupaj z dvema naprednima curkoma. S Chen-Ningom Yangom je raziskoval kršitev simetrije CP in globalizacijo umeritvene teorije.[2] Raziskoval je kvantno informacijsko procesiranje na podlagi Schrödingerjeve enačbe brez prostorskih razsežnosti pri modeliranju in uporabi kvantnih pomnilnikov.[3]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Knjige[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]