Bose-Einsteinov kondenzat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo)

Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle. Prvič sta ga dosegla leta 1995 Eric Allin Cornell in Carl Edwin Wieman na Univerzi Kolorada v Boulderju z uporabo plina rubidijivih atomov ohlajenih na 170 nanokelvinov (nK). Pod temi pogoji je velik del atomov padel na najnižje kvantno stanje, na katerem kvantni pojavi postanejo vidni na makroskopskem merilu.

To stanje sta med letoma 1924 in 1925 v splošnem napovedala Satjendra Nat Bose in Albert Einstein.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • S. N. Bose, Z. Phys. 26, 178 (1924)
  • A. Einstein, Sitz. Ber. Preuss. Akad. Wiss. (Berlin) 1, 3 (1925)
  • L.D. Landau, J. Phys. USSR 5, 71 (1941)
  • C. J. Pethick and H. Smith, »Bose–Einstein Condensation in Dilute Gases«, Cambridge University Press, Cambridge, 2001.
  • Lev P. Pitaevskii and S. Stringari, »Bose–Einstein Condensation«, Clarendon Press, Oxford, 2003.
  • Mackie M, Suominen KA, Javanainen J., »Mean-field theory of Feshbach-resonant interactions in 85Rb condensates.« Phys Rev Lett. 2002 Oct 28;89(18):180403.
  • Oxford Experimental BEC Group. http://www-matterwave.physics.ox.ac.uk/bec/bec.html

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]