Rogla (smučarski center)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Smučišče Rogla)
Jump to navigation Jump to search
Rogla (smučarski center)
Rogla zjutraj (3984551366).jpg
Tehnični podatki
Otvoritev1975
KrajRogla, Zreče
(Zreško Pohorje)
Večje mestoMaribor (52 km)
Graz (117 km)
Ljubljana (119 km)
Dunaj (307 km)
Višinska razlika467 m
Najvišja točka1517 m
Najnižja točka1050 m
Površina100 hektarjev
Kapaciteta13500 smučarjev / h
Skupna dolžina13,5 km
Težavnost     5,7 km
     5,3 km
     2,5 km
Najdaljša proga1,32 km (Jurgovo 1)
Število vlečnic13 (2 sedežnici, 11 vlečnic)
Snežni parkFun Park Rogla (Mašin žaga)
Nočno smučanjeKošuta, Jasa
Smučišče Rogla

Rogla je eno pomembnejših slovenskih zimskošportnih središč, ki so ga odprli leta 1975. Leži na vrhu Zreškega Pohorja na 1517 m.n.m. v občini Zreče. Po skupni dolžini prog je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja skupno 13,5 km urejenih smučarskih prog ter 24 km tekaških prog.

Olimpijski center Rogla je znan po višinskih pripravah, katerega so svoje priprave izbrale prominentne športne zvezde in ekipe iz različnih športov kot so Monika Seleš, Goran Ivanišević, Petra Majdič, Goran Dragić, Paris Saint-Germain, Panathinaikos F.C., Španska rokometna reprezentanca in Francoska rokometna reprezentanca.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi zametki turizma[uredi | uredi kodo]

Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred II. svetovno vojno. Že leta 1928 so odprli nekaj kilometrov oddaljeno Kočo na Pesku, leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov. Oboje je bilo med drugo svetovno vojno požgano in uničeno. Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki so jo pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena.

Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji.

Prvo gostišče, prva proga z vlečnico[uredi | uredi kodo]

Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem Unior (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro.

Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle.

Razvoj do današnje podobe[uredi | uredi kodo]

Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na Pohorju, predvsem s Kopami in z Ribniško kočo, pozneje pa tudi z Mariborskim Pohorjem. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior.

Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v Zrečah s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog.

Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m2.

Danes[uredi | uredi kodo]

Eskimska vas na Rogli

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti.

Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju Unior d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila.

Smučišče[uredi | uredi kodo]

Proge[uredi | uredi kodo]

proga Dolžina Padec Nivo
Uniorček 1 300 m 43 m     
Uniorček 2 310 m 42 m     
Košuta 730 m 122 m     
Jasa 1 (ex Ostruščica 3) 500 m 140 m     
Jasa 2 550 m 140 m     
Mašinžaga 1100 m 171 m     
Ostruščica 1 600 m 142 m     
Ostruščica 2 620 m 142 m     
Planja 1294 m 153 m         
Planja (levi rokav) 475 m 100 m         
Jurgovo 1 1320 m 359 m         
Jurgovo 1 (desni rokav) 760 m 100 m         
Jurgovo 2 753 m 100 m     
Jurgovo 3 683 m 235 m         
Jurgovo 3 (črna) 683 m 235 m     
Jurgovo 3 do 1 (povezava) 620 m 15 m     

Vlečnice[uredi | uredi kodo]

Vlečnica Tip
Planja 4-sedežnica
Uniorček pokriti trak
Uniorček 1 krogci
Uniorček 2 krogci
Mašinžaga 1 sidra
Mašinžaga 2 sidra
Ostruščica 1 sidra
Ostruščica 2 sidra
Jasa sidra
Košuta sidra
Jurgovo 1 4-sedežnica
Jurgovo 2 sidra
Jurgovo 3 krogci

Število smučarjev[uredi | uredi kodo]

Hotel Natura
Sezona Število smučarjev Smučarski
dnevi
Uvrstitev
2009/10 185,000 111
2012/13 173,000 122
2013/14 151,000 127 1
2014/15 177,000 118 1
2015/16 186,968 132 1
2016/17 188,528 120 1
2017/18 202,230 123 2
2018/19 209,617 126 2

Svetovni pokal[uredi | uredi kodo]

Smučarski teki[uredi | uredi kodo]

Datum G Tekmovanje Zmagovalec Drugi Tretji
19. december 2009   M Sprint KL   Zastava Norveške Petter Northug Zastava Nemčije Tobias Angerer Zastava Švedske Jesper Modin
20. december 2009   M 30 km K Mass   Zastava Norveške Petter Northug Zastava Rusije Alexander Legkov Zastava Rusije Maxim Vylegzhanin
17. december 2011   M Sprint PR   Zastava Norveške Petter Northug Zastava Švice Dario Cologna Zastava Kazahstana Alexey Poltoranin
18. december 2011   M 15 km K Mass   Zastava Norveške Petter Northug Zastava Rusije Alexander Legkov Zastava Rusije Maxim Vylegzhanin

Datum G Tekmovanje Zmagovalka Druga Tretja
19. december 2009   L Sprint KL   Zastava Norveške Marit Bjørgen Zastava Poljske Justyna Kowalczyk Zastava Slovenije Petra Majdič
20. december 2009   L 15 km K Mass   Zastava Poljske Justyna Kowalczyk Zastava Norveške Marit Bjørgen Zastava Švedske Anna Haag
17. december 2011   L Sprint KL   Zastava Poljske Justyna Kowalczyk Zastava Norveške Therese Johaug Zastava Norveške Vibeke Skofterud
18. december 2011   L 15 km K Mass   Zastava Norveške M. Caspersen Falla Zastava Kanade Chandra Crawford Zastava Švedske Ida Ingemarsdotter

Deskanje na snegu[uredi | uredi kodo]

Datum G Tekmovanje Zmagovalec Drugi Tretji
8. februar 2013   M Paralel VSL   Zastava Italije Roland Fischnaller Zastava Slovenije Žan Košir Zastava Francije Sylvain Dufour
18. januar 2014   M Paralel VSL   Zastava Avstrije Lukas Mathies Zastava Slovenije Žan Košir Zastava Francije Sylvain Dufour
31. januar 2015   M Paralel VSL   Zastava Rusije Vic Wild Zastava Italije Mirko Felicetti Zastava Slovenije Žan Košir
23. januar 2016   M Paralel VSL   Zastava Rusije Andrey Sobolev Zastava Bolgarije Radoslav Yankov Zastava Rusije Vic Wild
28. januar 2017   M Paralel VSL   Zastava Švice Nevin Galmarini Zastava Bolgarije Radoslav Yankov Zastava Slovenije Žan Košir
20. januar 2018   M Paralel VSL   Zastava Avstrije A. Prommegger Zastava Italije Edwin Coratti Zastava Avstrije Benjamin Karl
21. januar 2018   M Paralel VSL   Zastava Avstrije Benjamin Karl Zastava Bolgarije Radoslav Yankov Zastava Italije Roland Fischnaller
19. januar 2019   M Paralel VSL   Zastava Italije Edwin Coratti Zastava Italije Daniele Bagozza Zastava Slovenije Rok Marguč
18. januar 2020   M Paralel VSL   Zastava Italije Edwin Coratti Zastava Italije Roland Fischnaller Zastava Rusije Vic Wild

Datum G Tekmovanje Zmagovalka Druga Tretja
8. februar 2013   L Paralel VSL   Zastava Rusije Y. Tudegesheva Zastava Nizozemske Nicolien Sauerbreij Zastava Avstrije Claudia Riegler
18. januar 2014   L Paralel VSL   Zastava Češke Ester Ledecká Zastava Japonske Tomoka Takeuchi Zastava Avstrije Julia Dujmovits
31. januar 2015   L Paralel VSL   Zastava Avstrije Marion Kreiner Zastava Avstrije Ina Meschik Zastava Nemčije Selina Jörg
23. januar 2016   L Paralel VSL   Zastava Češke Ester Ledecká Zastava Avstrije Marion Kreiner Zastava Rusije Y. Tudegesheva
28. januar 2017   L Paralel VSL   Zastava Češke Ester Ledecká Zastava Nemčije Carolin Langenhorst Zastava Avstrije Ina Meschik
20. januar 2018   L Paralel VSL   Zastava Češke Ester Ledecká Zastava Avstrije Claudia Riegler Zastava Avstrije Julia Dujmovits
21. januar 2018   L Paralel VSL   Zastava Nemčije R. T. Hofmeister Zastava Avstrije Sabine Schöffmann Zastava Rusije Alena Zavarzina
19. januar 2019   L Paralel VSL   Zastava Nemčije Selina Jörg Zastava Rusije Natalia Soboleva Zastava Nemčije Cheyenne Loch
18. januar 2020   L Paralel VSL   Zastava Češke Ester Ledecká Zastava Nemčije R. T. Hofmeister Zastava Rusije Natalia Soboleva

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Občnoimenski pomen slovenske besede rôglja je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede róg, iz njene izpeljanke rogovíla pa je tudi več krajevnih imen Rogovíla, ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot Vitenska Planina in Wittenska Planina.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]