Rogla (smučarski center)

Rogla (smučarski center)
Tehnični podatki
Otvoritev	1975
Kraj	Rogla, Zreče (Zreško Pohorje)
Večje mesto	52 km – Maribor 117 km – Graz 119 km – Ljubljana 307 km – Dunaj
Višinska razlika	467 m
Najvišja točka	1517 m
Najnižja točka	1050 m
Površina	100 hektarjev
Kapaciteta	13500 smučarjev / h
Skupna dolžina	13,5 km
Težavnost	5,7 km      5,3 km      2,5 km
Najdaljša proga	1,32 km (Jurgovo 1)
Število vlečnic	12 (3 sedežnice, 9 vlečnic)
Snežni park	Fun Park Rogla (Mašin žaga)
Nočno smučanje	Košuta, Jasa

Smučišče Rogla

Rogla je eno pomembnejših slovenskih zimskošportnih središč, ki so ga odprli leta 1975. Leži na vrhu Zreškega Pohorja na 1517 m.n.m. v občini Zreče. Po skupni dolžini prog je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja skupno 13,5 km urejenih smučarskih prog ter 24 km tekaških prog.

Olimpijski center Rogla je znan po višinskih pripravah, katerega so svoje priprave izbrale prominentne športne zvezde in ekipe iz različnih športov kot so Monika Seleš, Goran Ivanišević, Petra Majdič, Goran Dragić, Paris Saint-Germain, Panathinaikos F.C., Španska rokometna reprezentanca in Francoska rokometna reprezentanca.

Zgodovina

Prvi zametki turizma

Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred II. svetovno vojno. Že leta 1928 so odprli nekaj kilometrov oddaljeno Kočo na Pesku, leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov. Oboje je bilo med drugo svetovno vojno požgano in uničeno. Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki so jo pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena.

Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji.

Prvo gostišče, prva proga z vlečnico

Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem Unior (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro.

Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle.

Razvoj do današnje podobe

Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na Pohorju, predvsem s Kopami in z Ribniško kočo, pozneje pa tudi z Mariborskim Pohorjem. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior.

Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v Zrečah s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog.

Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m².

Danes

Eskimska vas na Rogli

V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni Park Mašinžaga, ki bo deloval skozi vse leto.

Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju Unior d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga.

Smučišče

Proge proga Dolžina Padec Nivo Uniorček 1 300 m 43 m      Uniorček 2 310 m 42 m      Košuta 730 m 122 m      Jasa 1 (ex Ostruščica 3) 500 m 140 m      Jasa 2 550 m 140 m      Mašinžaga 1100 m 171 m      Ostruščica 1 600 m 142 m      Ostruščica 2 620 m 142 m      Planja 1294 m 153 m          Planja (levi rokav) 475 m 100 m          Jurgovo 1 1320 m 359 m          Jurgovo 1 (desni rokav) 760 m 100 m          Jurgovo 2 753 m 100 m      Jurgovo 3 683 m 235 m          Jurgovo 3 (črna) 683 m 235 m      Jurgovo 3 do 1 (povezava) 620 m 15 m

Žičnice Vlečnica Tip Planja 4-sedežnica Uniorček pokriti trak Uniorček 1 krogci Uniorček 2 krogci Mašinžaga 6-sedežnica Ostruščica 1 sidra Ostruščica 2 sidra Jasa sidra Košuta sidra Jurgovo 1 4-sedežnica Jurgovo 2 sidra Jurgovo 3 krogci

Število smučarjev

Hotel Natura

Sezona	Število smučarjev	Smučarski dnevi	Uvrstitev
2009/10	185,000	111	—
2012/13	173,000	122	—
2013/14	151,000	127	1
2014/15	177,000	118	1
2015/16	186,968	132	1
2016/17	188,528	120	1
2017/18	202,230	123	2
2018/19	209,617	126	2

Svetovni pokal

Smučarski teki

Datum G Tekmovanje Zmagovalec Drugi Tretji 19. december 2009   M Sprint KL   Petter Northug Tobias Angerer Jesper Modin 20. december 2009   M 30 km K Mass   Petter Northug Alexander Legkov Maxim Vylegzhanin 17. december 2011   M Sprint PR   Petter Northug Dario Cologna Alexey Poltoranin 18. december 2011   M 15 km K Mass   Petter Northug Alexander Legkov Maxim Vylegzhanin

Datum G Tekmovanje Zmagovalka Druga Tretja 19. december 2009   L Sprint KL   Marit Bjørgen Justyna Kowalczyk Petra Majdič 20. december 2009   L 15 km K Mass   Justyna Kowalczyk Marit Bjørgen Anna Haag 17. december 2011   L Sprint KL   Justyna Kowalczyk Therese Johaug Vibeke Skofterud 18. december 2011   L 15 km K Mass   M. Caspersen Falla Chandra Crawford Ida Ingemarsdotter

Deskanje na snegu

Datum G Tekmovanje Zmagovalec Drugi Tretji 8. februar 2013   M Paralel VSL   Roland Fischnaller Žan Košir Sylvain Dufour 18. januar 2014   M Paralel VSL   Lukas Mathies Žan Košir Sylvain Dufour 31. januar 2015   M Paralel VSL   Vic Wild Mirko Felicetti Žan Košir 23. januar 2016   M Paralel VSL   Andrey Sobolev Radoslav Yankov Vic Wild 28. januar 2017   M Paralel VSL   Nevin Galmarini Radoslav Yankov Žan Košir 20. januar 2018   M Paralel VSL   A. Prommegger Edwin Coratti Benjamin Karl 21. januar 2018   M Paralel VSL   Benjamin Karl Radoslav Yankov Roland Fischnaller 19. januar 2019   M Paralel VSL   Edwin Coratti Daniele Bagozza Rok Marguč 18. januar 2020   M Paralel VSL   Edwin Coratti Roland Fischnaller Vic Wild

Datum G Tekmovanje Zmagovalka Druga Tretja 8. februar 2013   L Paralel VSL   Y. Tudegesheva Nicolien Sauerbreij Claudia Riegler 18. januar 2014   L Paralel VSL   Ester Ledecká Tomoka Takeuchi Julia Dujmovits 31. januar 2015   L Paralel VSL   Marion Kreiner Ina Meschik Selina Jörg 23. januar 2016   L Paralel VSL   Ester Ledecká Marion Kreiner Y. Tudegesheva 28. januar 2017   L Paralel VSL   Ester Ledecká Carolin Langenhorst Ina Meschik 20. januar 2018   L Paralel VSL   Ester Ledecká Claudia Riegler Julia Dujmovits 21. januar 2018   L Paralel VSL   R. T. Hofmeister Sabine Schöffmann Alena Zavarzina 19. januar 2019   L Paralel VSL   Selina Jörg Natalia Soboleva Cheyenne Loch 18. januar 2020   L Paralel VSL   Ester Ledecká R. T. Hofmeister Natalia Soboleva

Izvor imena

Občnoimenski pomen slovenske besede rôglja je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede róg, iz njene izpeljanke rogovíla pa je tudi več krajevnih imen Rogovíla, ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot Vitenska Planina in Wittenska Planina.

Glej tudi

• seznam slovenskih smučišč

Zunanje povezave

• rogla.eu uradna stran