Rogla (smučarski center)

Rogla (smučarski center)
povezava Mašinžaga - Jurgovo
Tehnični podatki
Otvoritev	10. december 1973 (Zlodejevo)
Ustanovitelj	Marjan Osole
Kraj	Rogla, Zreče
Višinska razlika	467 m
Najvišja točka	1.517 m
Najnižja točka	1.050 m
Površina	100 ha
Kapaciteta	13.500 smučarjev / uro
Skupna dolžina	13,5 km
Težavnost	5,7 km      5,3 km      2,5 km
Najdaljša proga	1.320 m (Jurgovo 1)
Število vlečnic	12 (3 sedežnice, 9 vlečnic)
Nočno smučanje	Košuta, Jasa I

Rogla je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto decembra 1973.

Leži na vrhu Zreškega Pohorja na nadmorski višini 1517 m, v občini Zreče. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog.

Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; Monika Seleš, Španska rokometna reprezentanca, Goran Ivanišević, Petra Majdič, Goran Dragić, Paris Saint-Germain FC, Panathinaikos F.C. in Francoska rokometna reprezentanca.

Marjan Osole, dolgoletni direktor zreškega Uniorja (1968–1989), velja za "očeta" zreškega turizma in je najbolj zaslužen za izgradnjo in razvoj smučišča ter ostale hotelske in športne infrastrukture.

Rogla je v letih 2009 in 2011 gostila svetovni pokal v smučarskih tekih, od leta 2013 naprej pa redno na progi »Jasa« v januarju gosti svetovni pokal v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu.

Obisk

Število smučarjev na sezono

Sezona	Število smučarjev	Smučarski dnevi	Uvrstitev (v Sloveniji)
2009/10	185,000	111	—
2012/13	173,000	122	—
2013/14	151,000	127	1. mesto
2014/15	177,000	118	1. mesto
2015/16	186,968	132	1. mesto
2016/17	188,528	120	1. mesto
2017/18	202,230	123	2. mesto
2018/19	209,617	126	2. mesto
2019/20	151,268
2020/21	60,214	77
2021/22	214,869	122
2022/23	196,115	112
2023/24	173,754
2024/25	186,887	108
2025/26	202,484	130

Zgodovina

1928: Koča na Pesku

Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred II. svetovno vojno. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku.

1934: Leseni razgledni stolp

Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes.

1952: Stara Koča na Rogli

Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena.

1956: Nov višji jekleni razgledni stolp

Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji.

1973: Otvoritev proge Zlodejevo, sploh prve na Rogli

10. decembra 1973, so odprli sploh prvo progo oziroma vlečnico (sidro) na Rogli, imenovana Zlodejevo, ki je bila tik pod takratno Staro kočo (kasneje pod Hotelom Planja) karje bilo zelo priročno, saj si naravnost iz hotela stopil na progo. Ime je dobila po bližnji samotni kmetiji Zlodej. Zaradi neugodne (južne) lege, na njej pogosto ni bilo snega, zato so jo po skoraj 40 letih obratovanja zaprli. Danes po njej poteka sankališče Zlodejevo.

1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog

Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem Unior (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro.

Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle.

1981: Odprli so progi Ostruščica 1 in 2

Leta 1981 so odprli vlečnici oziroma obe progi Ostruščica 1 in 2 z sidri, vmes pa so jih nadomestili bolj prijazni krogci za eno osebo, lažji za uporabo. Progi dolžine 600 metrov veljata za srednje zahtevni (rdeče barve). Proga ena ima eno zelo strmo, a kratko prelomnico.

1982: Odprli so progo Jasa

Leta 1982 so odprli progo Jasa (dolžine 550 metrov), ki se danes uporablja za tekme svetovnega pokala v paralalelnem deskanju na snegu.

1983: Odprli so Hotel Rogla

Leta 1983 so odprli Hotel Rogla, kot prizidek k hotelu Planja, ki so ga odprli nekaj let pred tem in premore 88 sob (176 ležišč). Oba hotela pa povezuje dvoetažni zastekljen hodnik mimo zunanje strani Stare koče. Ima tudi izhod na južno stran proti sankališču Zlodejevo (nekoč smuč. proga).

1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja

12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo skvoš igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.

1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli

12. decembra 1989 je Monika Seleš prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je Tom Lajevec z njo opravil intervju za RTV Ljubljana. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski Elan. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi grand slam. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil Marjana Osoleta, tedanjega direktorja zreškega Uniorja.

Razvoj do današnje podobe

Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na Pohorju, predvsem s Kopami in z Ribniško kočo, pozneje pa tudi z Mariborskim Pohorjem. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior.

Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v Zrečah s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog.

Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m².

Danes

V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni Park Mašinžaga, ki bo deloval skozi vse leto.

Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju Unior d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga.

Smučišče

Proge proga Dolžina Padec Nivo Uniorček 1 300 m 43 m      Uniorček 2 310 m 42 m      Košuta 730 m 122 m Jasa 1 (ex Ostruščica 3) 500 m 140 m      Jasa 2 550 m 140 m      Mašinžaga 1100 m 171 m      Ostruščica 1 600 m 142 m      Ostruščica 2 620 m 142 m      Planja 1294 m 153 m          Planja (levi rokav) 475 m 100 m          Jurgovo 1 1320 m 359 m          Jurgovo 1 (desni rokav) 760 m 100 m          Jurgovo 2 753 m 100 m      Jurgovo 3 683 m 235 m          Jurgovo 3 (črna) 683 m 235 m      Jurgovo 3 do 1 (povezava) 620 m 15 m

Žičnice Vlečnica Tip Planja 4-sedežnica Uniorček pokriti trak Uniorček 1 krogci Uniorček 2 krogci Mašinžaga 6-sedežnica Ostruščica 1 sidra Ostruščica 2 sidra Jasa sidra Košuta sidra Jurgovo 1 4-sedežnica Jurgovo 2 sidra Jurgovo 3 krogci

Galerija

Vrh Rogle (1935)	Uniorček (L), Stadion (D)	Jurgovo I	Hotel Natura, parkirišče
200x	200x	260x	220x

Stara koča (pozna 1970ta)		Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas
200x	200x	500x 500x 500x

Svetovni pokal

Smučarski teki

Datum	Tekmovanje	Zmagovalec	Drugi	Tretji
↓ MOŠKI ↓
19. december 2009	Sprint 1 km K	Petter Northug	Tobias Angerer	Jesper Modin
20. december 2009	Skupinsko 30 km K	Petter Northug	Alexander Legkov	Maxim Vylegzhanin
17. december 2011	Skupinsko 15 km K	Petter Northug	Dario Cologna	Alexey Poltoranin
18. december 2011	Sprint Prosto	Dario Cologna	Nikolay Morilov	Anders Gløersen
↓ ŽENSKE ↓
19. december 2009	Sprint 1 km K	Marit Bjørgen	Justyna Kowalczyk	Petra Majdič
20. december 2009	Skupinsko 15 km K	Justyna Kowalczyk	Marit Bjørgen	Anna Haag
17. december 2011	Skupinsko 10 km K	Justyna Kowalczyk	Therese Johaug	Vibeke Skofterud
18. december 2011	Sprint Prosto	M. Caspersen Falla	Chandra Crawford	Ida Ingemarsdotter

Deskanje na snegu

Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I.

Datum	Tekmovanje	Zmagovalec	Drugi	Tretji
↓ MOŠKI ↓
8. februar 2013	paralelni VSL	Roland Fischnaller	Žan Košir	Sylvain Dufour
18. januar 2014	paralelni VSL	Lukas Mathies	Žan Košir	Sylvain Dufour
31. januar 2015	paralelni VSL	Vic Wild	Mirko Felicetti	Žan Košir
23. januar 2016	paralelni VSL	Andrey Sobolev	Radoslav Yankov	Vic Wild
28. januar 2017	paralelni VSL	Nevin Galmarini	Radoslav Yankov	Žan Košir
20. januar 2018	paralelni VSL	A. Prommegger	Edwin Coratti	Benjamin Karl
21. januar 2018	paralelni VSL	Benjamin Karl	Radoslav Yankov	Roland Fischnaller
19. januar 2019	paralelni VSL	Edwin Coratti	Daniele Bagozza	Rok Marguč
18. januar 2020	paralelni VSL	Edwin Coratti	Roland Fischnaller	Vic Wild
6. marec 2021	paralelni VSL	Žan Košir	Andrey Sobolev	Oskar Kwiatkowski
16. marec 2022	paralelni VSL	Edwin Coratti	Oskar Kwiatkowski	Tim Mastnak
15. marec 2023	paralelni VSL	Roland Fischnaller	Mirko Felicetti	Edwin Coratti
25. januar 2024	paralelni VSL	Benjamin Karl	Aaron March	Mirko Felicetti
25. januar 2025	paralelni VSL	Maurizio Bormolini	Elias Huber	Aaron March
31. januar 2026	paralelni VSL	Lee Sang-ho	Roland Fischnaller	Fabian Obmann
↓ ŽENSKE ↓
8. februar 2013	paralelni VSL	Ekaterina Tudegesheva	Nicolien Sauerbreij	Claudia Riegler
18. januar 2014	paralelni VSL	Ester Ledecká	Tomoka Takeuchi	Julia Dujmovits
31. januar 2015	paralelni VSL	Marion Kreiner	Ina Meschik	Selina Jörg
23. januar 2016	paralelni VSL	Ester Ledecká	Marion Kreiner	Y. Tudegesheva
28. januar 2017	paralelni VSL	Ester Ledecká	Carolin Langenhorst	Ina Meschik
20. januar 2018	paralelni VSL	Ester Ledecká	Claudia Riegler	Julia Dujmovits
21. januar 2018	paralelni VSL	R. Theresia Hofmeister	Sabine Schöffmann	Alena Zavarzina
19. januar 2019	paralelni VSL	Selina Jörg	Natalia Soboleva	Cheyenne Loch
18. januar 2020	paralelni VSL	Ester Ledecká	R. Theresia Hofmeister	Natalia Soboleva
6. marec 2021	paralelni VSL	R. Theresia Hofmeister	Sofia Nadyrshina	Julie Zogg
16. marec 2022	paralelni VSL	R. Theresia Hofmeister	Tsubaki Miki	Michelle Dekker
15. marec 2023	paralelni VSL	Sabine Schöffmann	Ester Ledecká	Tsubaki Miki
25. januar 2024	paralelni VSL	Tsubaki Miki	Michelle Dekker	Sabine Schöffmann
25. januar 2025	paralelni VSL	Tsubaki Miki	Sabine Payer	Elisa Caffont
31. januar 2026	paralelni VSL	Tsubaki Miki	R. Theresia Hofmeister	Elisa Caffont

Izvor imena

Občnoimenski pomen slovenske besede rôglja je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede róg, iz njene izpeljanke rogovíla pa je tudi več krajevnih imen Rogovíla, ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile.

V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot Vitenska Planina in Wittenska Planina.

Glej tudi

• seznam slovenskih smučišč

Zunanje povezave

• rogla.eu uradna stran