Seznam madžarskih vladarjev

Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).

895–1301[uredi | uredi kodo]

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Álmoš	okoli leta 858	okoli leta 895	Prvi madžarski voditelj in oče Árpáda. Okrepil je zavezništvo z ostalimi šestimi madžarskimi plemeni.
	Árpád	okoli leta 895	okoli leta 907	Okoli leta 896 je vodil pohod Madžarov v srednjo Evropo.^[1] Pri dualnem načinu vladanja (podobno kot pri Hazarih) je bil politični vodja, medtem ko je kurszán vodil Madžare v verskih zadevah.

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
Vladarji v prvi polovici 10. stoletja so pogosto sporni, saj je bilo madžarsko ljudstvo sestavljeno iz več plemen, ki so jih vodili različni voditelji. Najpogosteje so predlagani:
	Szabolcs	okoli 907	?
	Tarhos	okoli 907	okoli 922
	Zoltán	okoli 907	okoli 947	Znan tudi kot Zaltas. Najmlajši sin Árpáda.
	Fajsz	c. 947	c. 955	Znan tudi kot Fali ali Falicsi. Sin Jutocsa (Jutas) .
	Taksony	okoli 955	okoli 972	Sin Zoltána (Zaltasa)
	Géza	okoli 972	997	Sin Taksonyja
	Štefan I. (Szent István)	997	1000	Sin Géze. Zadnji veliki knez.

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Štefan I.	1000	15. avgust 1038	Sin Géze. Okronan za prvega ogrskega kralja.
Dinastični boji 1038–1046
	Peter Orseolo	15. avgust 1038	1041	Znan tudi kot Peter Benečan. Gézov vnuk. Odstranjen s prestola.
	Samuel Aba	1041	5. julij 1044	Vodja plemena Kabar. Poročen z Gézovo hčerko Gizelo.
	Peter Orseolo	1044	1046	Vrnil se je na prestol, a je bil z njega spet odstranjen.
Vatov upor 1046–1047
	Andrej I.	1047	1061	Obnovitev dinastije Arpadovičev
	Béla I.	1061	avgust 1063	brat Andreja I.
	Solomon	avgust 1063	28. oktober 1074	Sin Andreja I.
	Géza I.	28. oktober 1074	25. april 1077	Sin Béle I.
	Sveti Ladislav	25. april 1077	29. julij 1095	Sin Béle I.
	Koloman	29. julij 1095	3. februar 1116	Sin Géze I.
	Štefan II.	3. februar 1116	3. april 1131	Sin Kálmána.
	Béla Slepi	3. april 1131	13. februar 1141	vnuk Géze I., sin Álmosa in Kálmánov mlajši brat.
	Géza II.	13. februar 1141	31. maj 1162	Sin Béle II.
	Štefan III.	31. maj 1162	4. marec 1172	Sin Géze II.
	Ladislav II.	31. maj 1162	14. januar 1163	Uporniški protikralj in mlajši brat Géze II.
	Štefan IV.	14. januar 1163	junij 1163	Uporniški protikralj in mlajši brat Géze II.
	Béla III.	4. marec 1172	13. april 1196	Mlajši brat Štefana III.
	Emerik	13. april 1196	30. november 1204	Sin Béle III.
	Ladislav III.	30. november 1204	7. maj 1205	Sin Emerika, kronan in umrl kot otrok.
	Andrej II.	7. maj 1205	21. september 1235	brat Emerika.
	Béla IV.	21. september 1235	3. maj 1270	Sin Andreja II., "drugi ustanovitelj" po prvi mogolski invanziji (1241–42).
	Štefan V.	3. maj 1270	6. avgust 1272	Sin Béle IV.
	Ladislav IV.	6. avgust 1272	10. julij 1290	Sin Štefana V.; neuspešna mongolska invazija; živi kot nomad s Kumani.
	Andrej III.	4. avgust 1290	14. januar 1301	Vnuk Andreja. II, rojen v Benetkah; zadnji vladar iz dinastije Arpadovič.

1301–1541[uredi | uredi kodo]

Portret	Ruler	Began	Ended	Remarks
	Venčeslav	1301	1305	Češki kralj, izvojen je bil tudi za ogrskega kralja, a ni bil vsesplošno priznan.

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Oto Bavarski (Béla V.)	6. december 1305	1308	Bavarski vojvoda, ni bil vsesplošno priznan kralj.

Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
Karel I. (I. Károly)	20. avgust 1310	16. julij 1342	Začetnik anžujske dinastije na Ogrskem.
Ludvik Veliki (Nagy Lajos)	16. julij 1342	11. september 1382	Leta 1370 postane tudi poljski kralj.
Marija I. (I. Mária)	11. september 1382	17. maj 1395	Poročena s Sigismundom Luksemburškim.
Karel Mali (Kis Károly)	31. december 1385	24. februar 1386	Tudi neapeljski kralj, opozicija Mariji.

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Sigismund I. (Zsigmond)	31. marec 1387	9. december 1437	kasneje tudi rimsko-nemški kralj (1410), češki kralj (1419) in cesar Svetega rimskega cesarstva (1433).

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Albert I.	1. januar 1438	27. oktober 1439	Sigismundov svak, tudi rimsko-nemški, češki kralj in avstrijski nadvojvoda.

Spor okoli nasledstva med Vladislavom I. in Ladislavom Posmrtnim

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Vladislav I.	15. maj 1440	10. november 1444	Tudi poljski kralj.

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Ladislav V.	15. maj 1440	23. november 1457	Rojen leta 1440 po očetovi smrti. Večino življenja preživi v ujetništvu.

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	János Hunyadi (Hunyadi János)	1446	1453	Vladal je kot regent. Dosegel je velike vojaške uspehe v bojih z Osmani
	Matija Korvin (Corvin Mátyás ali Hunyadi Mátyás)	24. januar 1458	6. april 1490	Sin Jánosa Hunyadija, tudi češki kralj

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Vladislav II.	15. julij 1490	13. maj 1516	tudi češki kralj
	Ludvik II.	13. maj 1516	29. avgust 1526	Tudi češki kralj; ubit je bil v bitki pri Mohaču

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
Spor nasledstva med Ferdinandom Habsubrškim in Ivanom Zapoljo po Ludvikovi smrti in osmanski invaziji.
	Ferdinand I. Habsburški (Ferdinánd)	16. december 1526	25. julij 1564	Zahteva ogrski prestol na podlagi sporazuma med Jagelonci in Habsburžani.

1541–1780[uredi | uredi kodo]

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Ivan I. (Szapolyai János)	10. november 1526	22. julij 1540	Pretendent na prestol s podporo ogrskega plemstva in kasneje Sulejmana Veličastnega.
	Ivan II. (Szapolyai János Zsigmond)	22. julij 1540	16. avgust 1570	Sin Ivana Zapolje; leta 1570 se odpove prestolu v korist Maksimiljana II.

Ogrska razpade na tri dele: osmansko Ogrsko, habsburško Ogrsko in Transilvanijo. Prikazani so samo habsburški vladarji.

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Maksimilijan (I. Miksa)	8. september 1563	12. oktober 1576
	Rudolf I.	25. september 1572	26. junij 1608
	Matija II. (II. Mátyás)	26. junij 1608	20. marec 1619
	Ferdinand II.	1. julij 1618	15. februar 1637
	Ferdinand III.	8. december 1625	2. april 1657
	Ferdinand IV.	16. junij 1647	9. julj 1654
	Leopold I. (I. Lipót)	27. junij 1655	5. maj 1705	Habsburžani začnejo na jug Ogrske naseljevati Srbe (1690) in Nemce (1682–1699).
Leta 1699 je po porazu Osmanov v veliki turški vojni vsa Ogrska združena pod habsburško vladavino.
	Jožef I. (I. József)	9. december 1687	17. april 1711
	Karel III. (III. Károly)	11. april 1711	20. oktober 1740	Začetek velikega naseljevanja Nemcev na Ogrsko (1720–1800).
	Marija II. Terezija (II. Mária Terézia)	20. oktober 1740	29. november 1780	Uživala je veliko podporo ogrskega plemstva.

1780–1944[uredi | uredi kodo]

Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
Jožef II. (II. József)	29. november 1780	20. februar 1790
Leopold II. (II. Lipót)	20. februar 1790	1. marec 1792
Franc II. (I. Ferenc)	1. marec 1792	2. marec 1835
Ferdinand V. (V. Ferdinánd)	28. september 1830	2. december 1848	Bil je epileptik in duševni bolnik. Zaradi revolucije je 1848 odstopil v korist svojega nečaka Franca Jožefa. Umrl je leta 1875.
Franc Jožef (I. Ferenc József)	2. december 1848	21. november 1916	Z rusko pomočjo je leta 1849 zadušil madžarsko revolucijo. S preoblikovanjem Avstrijskega cesarstva v Avstro-Ogrsko je bil leta 1867 okronan za ogrskega kralja.
Karel IV. (IV. Károly)	21. november 1916	16. november 1918	Vladal je do novembra 1918, ko je razglasil da se ne bo več udejstoval v državnih zadevah, toda ni abdiciral. Neuspešno je dvakrat poskusil obnoviti monarhijo. Umrl je v izganstvu leta 1922.

Portret	Vladar	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
	Miklós Horthy	1. marec 1920	3. november 1944	Admiral Horthy je (kot regent) uradno predstavljal ukinjeno madžarsko monarhijo, kljub poskusom zadnjega kralja Karla, da bi spet pridobil madžarski prestol. Država je bila tako kraljevina brez kralja. Leta 1921 je madžarski parlament tudi dokončno odstavil Habsburžane.

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

^[2]
^[3]^[4]^[5]^[6]

↑ http://www.britannica.com/EBchecked/topic/35973/Arpad-dynasty
↑ Allan Ellenius, Wim Blockmans, European Science Foundation; The Origins of the Modern State in Europe: 13th to 18th Centuries, Oxford University Press, 1998
↑ Bálint Hóman, Gyula Szekfű, Gyula Szekfu; Magyar történet; Királyi Magyar Egyetemi Nyomda, 1938
↑ Štefan Holčík; Korunovačné slávnosti, Bratislava 1563–1830, Tatran, 1986
↑ Jenő Vértesy; Kölcsey Ferencz, Nyomatott a Magyar királyi Egyetemi könyvnyomdában, 1885
↑ Slovenská akadémia vied; Historický časopis, Vydatelʹstvo Slovenskej akadémie vied, 1985

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Seznam predsednikov Madžarske
Seznam predsednikov madžarske vlade

[1] ttp://www.britannica.com/EBchecked/topic/35973/Arpad-dynasty

[Ellenius-2] Allan Ellenius, Wim Blockmans, European Science Foundation; The Origins of the Modern State in Europe: 13th to 18th Centuries, Oxford University Press, 1998

[Bálint-3] Bálint Hóman, Gyula Szekfű, Gyula Szekfu; Magyar történet; Királyi Magyar Egyetemi Nyomda, 1938

[Holčík-4] Štefan Holčík; Korunovačné slávnosti, Bratislava 1563–1830, Tatran, 1986

[Vértesy-5] Jenő Vértesy; Kölcsey Ferencz, Nyomatott a Magyar királyi Egyetemi könyvnyomdában, 1885

[akadémia-6] Slovenská akadémia vied; Historický časopis, Vydatelʹstvo Slovenskej akadémie vied, 1985

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]