Peter Orseolo
| Peter Orseolo | |
|---|---|
  | |
| Vladanje | 1038- 1041 1044- 1046 |
| Predhodnik | Štefan I. (1038) Sámuel Aba (1044) |
| Naslednik | Sámuel Aba (1041) Andrej I. (1046) |
| Rojstvo | 1011 Benetke |
| Smrt | 30. avgust 1046[1], 1059 ali 1050[2] Székesfehérvár |
| Rodbina | Árpádovci |
| Oče | Oton Orseolo |
| Mati | Grimelda Ogrska |
| Poklic | politik, vladar |
Peter Orseolo, Peter Benečan, Peter I. (madžarsko (Velencei) Péter) ogrski kralj (1038-1041 in 1044-1046). * ?, † 1046 ali 1059, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Peter Orseolo se je rodil sestri ogrskega kralja Štefana I. in beneškemu dožu Otonu Orseolu. [3] Sprva je prebival v Benetkah.[4]
Pred svojo smrtjo se je Štefan I. odločil, da bo prestol prepustil nečaku Petru.[3] Razmere, v katerih je zavladal novi ogrski kralj, so bile zelo napete. Štefan I. je v zadnjih letih svojega življenja obračunal s svojim poganskim sorodnikom Vazulom. Po starem načelu starešinstva (szeniorátus) je vladarjev sorodnik Vazul računal na nasledstvo.[4] Ker pa je imel Vazul odklonilen odnos do krščanstva, se Štefanu ni zdel primeren naslednik.[5] Vazul je proti Štefanu leta 1037 skoval zaroto in se mu uprl, toda Štefanu je uspelo Vazula zajeti, oglušiti in oslepiti [6] Vazulovi sinovi so pravočasno pobegnili iz kraljestva[4] in so od zunaj vplivali na domače dogajanje. Poleg poganov in pristašev tradicije je imel Peter opraviti tudi s socialnimi napetostmi, ki so bile posledica razslojevanja in ustvarjanja ogrske državnosti: davčni pritiski so težili predvsem najrevnejše prebivalstvo, pa tudi plemstvo je imelo omejeno moč.[7]
Pozicija Petra Orseola je bila še dodatno oslabljena spričo tega, da je bilo dedovanje oblasti po ženski liniji tedaj novost, ki je veliko podanikov ni hotelo sprejeti,[6][4] da Peter ni poznal madžarskega jezika in razmer na Ogrskem,[4]in da je v novem kralju Petru je večina plemstva videla tujca, saj je z njim v državo prišlo veliko tujcev,[3] na katere se je mladi kralj naslanjal.[4] Kralja so odkrito obtoževali, da se je obdal s »klepetavimi Italijani« in z »rjovečimi Nemci«.[7] Novi kralj je bil tudi še mlad in manj strpen ter razgledan od Štefana, zato je bila marsikatera njegova odločitev prenagljena.[3] Ker je bil Peter viteški kralj, se je zapletel v nepotrebne avanture na Balkanu in na Poljskem.[7] Čeprav je bil pobožen kristjan, je odpuščal škofe in si prilaščal cerkvene dohodke, zato je bil v sporu s cerkvijo.[7] Ljudi je motilo, da je dvigoval davke.[7] Posledica vsega tega je bila, da so nezadovoljni Madžari svojega novega vladarja že leta 1041 pahnili iz ogrskega prestola in za naslednika razglasili nekdanjega Štefanovega palatina, Sámuela Abo.[5]
Peter Orseolo je pomoč poiskal pri svetorimskem cesarju Henriku III., ki mu je sklenil pomagati, ker se je nadejal vazalnega odnosa Ogrske.[5] Sámuel Aba pa je kmalu imel težave z domačimi uporniki, ki so za pomoč prosili prav Henrika III.[8] Henrik in Peter, ki v prvem poskusu leta 1042 nista bila uspešna,[9] sta izkoristila trenja na Ogrskem in Nemci so leta 1044 z manjšimi in bolj mobilnimi enotami 05. julija 1044 v bitki pri Ménfőju usodno porazili Sámuela Abo, ki je bil prijet in ubit med begom.[5][8][9]
Ko je Peter ponovno zavladal, je cesarju prisegel vazalno zvestobo,[8] Henrik pa je pri Petru Orseolu pustil tudi svoje nemške posadke, da bi si tako zavaroval kraljevo zvestobo.[10] Ker je kralj nadaljeval s prvotno politiko, si je znova pridobil veliko nasprotnikov.[8] V vojni leta 1044 je bila domača krščanska gosposka zelo oslabela, zato ni mogla preprečiti prebujanja poganskih strasti.[11] Zvestoba rimskemu cesarju in njegovo tuje spremstvo so v mnogih Madžarih še dodatno spodbudili poganska čustva, ki so nato na plano privrela v uporu leta 1046.[7] Madžari so tedaj na ogrski prestol poklicali Vazulove sinove[5][8] Leventeja, Andreja I. in Bélo I.[12] Zbrana množica je od treh princev zahtevala obnovitev poganstva, na kar je tedaj pristal tudi Andrej, izbrani kandidat za novega kralja. [8] Poganski upor je vodil župan Vata, uničene so bile mnoge cerkve in mnogi duhovniki pobiti.[11][8] Pobeglega kraja so ujeli in pohabili,[8] oziroma oslepili[7] ali morda celo ubili.[11] Po nekaterih je Peter Orseolo živel vse do leta 1059. [13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ Record #135958768 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- 1 2 3 4 Gönz, László (2004): str. 22.
- 1 2 3 4 5 6 Horváth, B. (2009): str. 26.
- 1 2 3 4 5 Gönz, L. (2004): str. 23.
- 1 2 Kontler, L. (2005): str. 48.
- 1 2 3 4 5 6 7 Kontler, L. (2005): str. 49.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 Horváth, B. (2009): str. 28.
- 1 2 Rogers, Clifford (2010): str. 172.
- ↑ Rogers, Clifford (2010): str. 173.
- 1 2 3 Hanák et al (1994): str.18.
- ↑ Horváth, B. (2009): str. 25-30.
- ↑ glej opombo 4 na strani 107 v Szűcs, Jénno in Simon de Kéza (1999): Simonis de Kéza: Gesta Hungarorum; Simon of Kéza: Deeds of the Hungarians . Central European university Press.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. ISBN 961-219-077-1.
- Hanák, Péter; Frank, Tibor; Sugar, Peter F. (1994). A history of Hungary. Indiana University Press.
- Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ISBN 978-961-234-631-7.
- Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. ISBN 961-213-148-1.
- Rogers, Clifford (2010). The Oxford Encyclopaedia of Medieval Warfare and Military Technology, Volume 1 Oxford University Press.
- Szűcs, Jénno in Simon de Kéza (1999): Simonis de Kéza: Gesta Hungarorum; Simon of Kéza: Deeds of the Hungarians . Central European university Press
Peter Orseolo Umrl: 1046 ali 1059 | ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Štefan I |
ogrski kralj 1038 –1041 |
Naslednik: Sámuel Aba |
| Predhodnik: Sámuel Aba |
ogrski kralj 1044 –1046 |
Naslednik: Andrej I. |
