Karl von Habsburg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Karl von Habsburg
Portret
Poslanec evropskega parlamenta za Avstrijo
Na položaju
1996–1999
Glavar rodbine Habsburg-Lothringen
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
1. januar 2007
PredhodnikOtto von Habsburg
NaslednikFerdinand Zvonimir
Osebni podatki
Rojstvo11. januar 1961({{padleft:1961|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][3] (63 let)
Berg, Bavarska[d]
Politična strankaAvstrijska ljudska stranka
Zakonci
​
​
(por. Error; loč. 2017)​
​
​
(por. 2022)​
Otroci3 vključno z Eleonore in Ferdinandom
Poklicpolitik, novinar
Spletna strankarlvonhabsburg.at
Avstrijsko plemstvo
Rodbina Habsburško-Lotarinška
Franc I. (Franc II, svetorimski cesar)
Otroci
Nadvojvodinja Marija Luiza
Ferdinand I.
Nadvojvodina Marija Leopoldina
Nadvojvodina Marija Klementina
Nadvojvoda Jožef Franc
Nadvojvodina Marija Karolina
Nadvojvoda Franc Karel
Nadvojvodina Marija Ana
Vnuki
Franc Jožef I.
Nadvojvoda Maksimilijan
Nadvojvoda Karel Ludvik
Nadvojvodinja Marija Ana
Nadvojvoda Ludvik Viktor
Pra-vnuki
Nadvojvoda Franc Ferdinand
Nadvojvoda Oton Franc
Nadvojvoda Ferdinand Karel
Nadvojvodinja Margareta Zofija
Nadvojvodinja Marija Anuncijata
Nadvojvodinja Elizabeta Amalija
Pra-pra-vnuki
Karel I.
Nadvojvoda Maksimilijan
Pra-pra-pra-pra-vnuki
Nadvojvodinja Zofija
Ferdinand I.
Franc Jožef I.
Otroci
Nadvojvodinja Zofija
Nadvojvodinja Gizela
Prestolonaslednik Rudolf
Nadvojvodinja Marija Valerija
Vnuki
Nadvojvodinja Elizabeta Marija
Karel I.
Otroci
Prestolonaslednik Oton
Nadvojvodinja Adela
Nadvojvoda Robert
Nadvojvoda Feliks
Nadvojvoda Karel Ludvik
Nadvojvoda Rudolf
Nadvojvodinja Šarlota
Nadvojvodinja Elizabeta
Vnuki
Nadvojvodinja Gabrijela
Nadvojvodinja Valburga
Nadvojvoda Karel
Nadvojvoda Jurij
Nadvojvoda Lovrenc
Nadvojvodinja Marija-Ana
Nadvojvoda Simon
Pra-vnuki
Nadvojvodinja Eleonora
Nadvojvoda Ferdinand Zvonimir
Nadvojvodinja Zofija
Nadvojvodinja Hilda
Nadvojvoda Karel Konstantin
Nadvojvoda Amadej

Karl von Habsburg (polno ime: Karl Thomas Robert Maria Franziskus Georg Bahnam), avstrijski politik, trenutni vodja rodbine Habsburg-Lothringen in teoretično prvi v vrsti za avstro-ogrski prestol, * 11. januar 1961. Kot državljan Republike Avstrije je njegovo uradno ime Karl Habsburg-Lothringen.[4]

Karl je sin Otta in Regine von Habsburg ter vnuk zadnjega avstro-ogrskega cesarja Karla I. Je vodja in suveren avstrijskega reda zlatega runa. Karl von Habsburg je bil med leti 1996 in 1999 poslanec Avstrijske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, znan pa je tudi kot proevropejec in zagovornik panevropskega gibanja.

Kariera Karla von Habsburga se osredotoča na vprašanje varovanja kulturne dediščine pred grožnjami, kot so oboroženi spopadi in naravne nesreče. Od leta 2008 do avgusta 2020 je bil predsednik kulturnovarstvene organizacije Blue Shield International.[5] V letih 1992/1993 je z avstrijsko javno televizijo ORF vodil televizijsko oddajo Who Is Who.[6][7]

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Karl von Habsburg se je rodil 11. januarja 1961 v Starnbergu na Bavarskem. Krščen je bil v Pöckingu na Bavarskem kot nadvojvoda Karl Avstrijski (Erzherzog Karl von Österreich).[8]

Ob njegovem rojstvu je bil njegov oče de facto brez državljanstva in je imel španski diplomatski potni list (odraščal je v Španiji), mati pa je bila nemška državljanka. Tako kot njegov oče ter bratje in sestre je bil prva leta svojega življenja izgnan iz Avstrije. Kasneje je avstrijsko upravno sodišče prošnjo za vrnitev v državo razglasilo za zakonito in družina je junija 1966 dobila vstopni vizum [9]

Habsburški nazivi[uredi | uredi kodo]

Leta 1961 se je Karlov oče Otto von Habsburg odpovedal vsem zahtevam po avstrijskem prestolu, kar je bil nujni pravni pogoj za vrnitev v Avstrijo. Karl ne uporablja naslovov svojih prednikov, saj je za razliko od večine evropskih držav na Madžarskem in v Avstriji tudi neuradna uporaba tovrstnih nazivov prepovedana.[10] Habsburg je o tem dejal:

Ne oziram se na nazive, nisem tako nečimren. Ljudje te nazive uporabljajo iz spoštovanja do zgodovine in vloge moje družine v zgodovini.[11]

Čeprav je Zakon o odpravi plemstva leta 1919 odpravil vse avstrijske in madžarske plemiške, kraljeve in cesarske nazive[12] in je njihova uporaba v teh državah še vedno nezakonita,[13] mediji drugje občasno nazivajo von Habsburga po nazivih njegovih prednikov[14][15] kot avstrijskega nadvojvodo ter kraljevega princa Ogrske, Češke in Hrvaške.[16]

Na zahtevo ZSSR, ki je bila previdna do obnove monarhije, so protihabsburški zakoni leta 1955 postali obvezne mednarodne in ustavne sestavine Avstrijske državne pogodbe.[17][18][19] Družina je poskušala doseči vrnitev nekdanjega premoženja po pravilih za žrtve nacističnega režima. Poskus Karla von Habsburga je propadel, ker ima zakon o razlastitvi še vedno ustavni status.[20] 1. januarja 2007 se je njegov oče odrekel položaju vodje hiše Habsburg-Lothringen, ki je s tem prešel na Karla.[21] Leta 2008 je postal veliki mojster reda svetega Jurija.[22]

Kot vodja Habsburško-Lotarinške hiše Karl prevzema številne obveznosti. Na eni strani so to kulturne, zgodovinske, politične, pa tudi turistične prireditve, na drugi strani pa zaveze viteškim redom, društvom ali vojaškim enotam. Številni dogodki, kot je sodelovanje pri mirovnem poletu leta 2018 kot pilot s svojim letalom, so se nanašali na stoto obletnico prve svetovne vojne.[23] Leta 2019 je bilo veliko dogodkov v čast njegovemu predniku, cesarju Svetega rimskega cesarstva Maksimilijanu I.[24] Pri delu ga podpira generalni adjutant.[25]

izobrazba[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1982 in 1989 je Habsburg na Univerzi v Salzburgu študiral pravo, filozofijo in politologijo.

Svoj prvi staatsexamen je opravil leta 1984. Medtem je preživel eno leto na študiju prava in filozofije na Michiganske državne univerze v Združenih državah Amerike.[26] Leta 2012 je na univerzi IMADEC diplomiral iz poslovanja in prava. [26]

Kariera[uredi | uredi kodo]

Vojaška služba[uredi | uredi kodo]

Habsburg je vojaški rok služil leta 1981 kot poveljnik Jäger (pehotnega) voda kot enoletni prostovoljec pri avstrijskih oboroženih silah, kjer je kasneje opravil tudi šolanje za pilota. Trenutno je rezervni Hauptmann (stotnik) v avstrijskem letalstvu. Hkrati je tudi uradnik za zaščito kulturnih dobrin avstrijske vojske, sprva pri osebju vojaškega poveljstva v Salzburgu, kasneje pri vrhovnem poveljstvu oboroženih sil, trenutno pa pri IHSW na štabni šoli. Kot padalec je bil leta 2001 izvoljen za predsednika Evropskega združenja vojaških padalcev (Europäischen Militär- Fallschirmsprungverbandes eV). To vlogo opravlja še danes.[27]

Aktivizem[uredi | uredi kodo]

Od leta 1986 je Habsburg predsednik avstrijske podružnice Panevropske unije, ki je soorganizirala Panevropski piknik. Maja 1990 je Habsburg kot predstavnik Panevropske unije osebno vodil konvoj pomoči v Vilno s hrano, zdravili in oblačili kot odgovor na blokado surovin s strani Sovjetske zveze po razglasitvi neodvisnosti Litve marca istega leta. Leta 1991 je organiziral mednarodno pomoč proti uničevanju v Dubrovniku in v nekdanji Jugoslaviji.[28]

Evropski parlament[uredi | uredi kodo]

Oktobra 1996 je bil Habsburg izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta (MEP) iz Avstrije, kjer je zastopal Avstrijsko ljudsko stranko.

Nezastopani narodi in ljudska organizacija[uredi | uredi kodo]

Usmerjevalni odbor UNPO (Organizacija nezastopanih narodov in ljudstev) ga je 19. januarja 2002 imenoval za generalnega direktorja UNPO.[29]

Modri ščit[uredi | uredi kodo]

Od 7. decembra 2008 je predsednik Združenja nacionalnih komitejev Modrega ščita, [30] kulturnovarstvene organizacije, ki je kasneje postala Blue Shield International. Habsburg je bil močan zagovornik tistih, ki so ustvarili seznam območij kulturne dediščine in kulturnih znamenitosti, ki jih je treba ohraniti, ko so bili izvedeni napadi ali letalske operacije.[31] To je Natove enote posebej spodbudilo k zaščiti kulturnih dobrin ter gospodarske in kulturne osnove civilnega prebivalstva.[32]

Habsburg posebno podpira združevanje vojaškega in civilnega osebja ter sodelovanje različnih mednarodnih organizacij za zaščito kulturnih dobrin, kot so Modri ščit, UNIFIL in napotitev Unesca v Libanon leta 2019 ter sodelovanje z Mednarodnim komitejem Rdečega Križa leta 2020.[33][34][35] Po eksploziji v pristanišču Bejrut v Libanonu poleti 2020 je Habsburg pomagal pri usklajevanju obnove in pomoči na samem kraju.[36] Avgusta 2020 je na generalni skupščini odstopil s položaja predsednika Modrega ščita.[37]

Od leta 2010 je predsednik svetovalnega odbora Kompetenčnega centra za varstvo kulturne dediščine in kulturnih dobrin Univerze na Dunaju, kjer predava in izvaja tečaje usposabljanja po vsem svetu o vlogi vojske pri varovanju kulturnih dobrin, na primer na Poveljstvu Združenih držav Amerike za Afriko, Centru odličnosti za civilno-vojaško sodelovanje ali Terezijanski vojaški akademiji.[38][39][40] Poudarja, da je za varstvo kulturnih dobrin ključnega pomena, biti hitro na kraju samem: „Zavedamo se, kako pomembno je biti hiter in na mestu kjer obstaja potencialni konflikt ali dejanski konflikt; tam moraš biti zelo hiter, da oceniš in vidiš, kaj lahko storiš, da takoj pomagaš.“[41]

Poslovne in medijske dejavnosti[uredi | uredi kodo]

V letih 1992/1993 je z avstrijsko javno televizijo ORF vodil televizijsko oddajo Who Is Who.[42][43]

Od leta 2009 je delničar medijske skupine na Nizozemskem, ki jo sestavljajo radijske postaje, revija in glasbeni televizijski kanal. Je tudi eden od treh soustanoviteljev BG Privatinvesta, investicijske družbe s sedežem na Dunaju. Decembra 2010 je družba kupila dva najpomembnejša bolgarska dnevna časopisa Dneven Trud in 24 Časa.[44] Po nenehnih sporih z bolgarskimi partnerji je BG Privatinvest aprila 2011 časopisa prodal[45]

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Habsburg v britanski televizijski oddaji After Dark leta 1989

Habsburg od leta 1981 živi v Avstriji in je do leta 2022 prebival v hiši Casa Austria, prej imenovani Villa Swoboda, v Anifu, blizu mesta Salzburg.[46][47] 31. januarja 1993 se je v Mariazellu poročil z baronico Francesco Thyssen-Bornemisza (*7. junij 1958, Lozana), edino hčerko barona Hansa Heinricha Thyssen-Bornemisze de Kászona, evropskega industrialca, in njegove tretje žene, manekenke Fione Frances Elaine Campbell-Walter.[48] Poroka je dobila dinastično pooblastilo Karlovega očeta kot poglavarja Habsburžanov, kljub ugovorom nekaterih družinskih članov, saj nevesta, čeprav baronica v plemstvu predrepublikanske Ogrske in Transilvanije, ni kanonično sestopila v zakonito moško linijo iz družine dinastičnega (vladajočega ali prej vladajočega ali mediatiziranega) statusa.[49][50]

Po 10 letih zakona se je par leta 2003 razšel[51] Ločila sta se leta 2017.[52]

Karl in Francesca imata tri otroke:

Spomladi 2022 se je Karl na Portugalskem poročil s Christian Nicolau de Almeida Reid, ki je portugalskega poreklau.[54]

Marca 2020, med pandemijo COVID-19, se je Habsburg pozitivno testiral za virus in se samoizoliral v svojem domu. [55] Po skoraj treh tednih karantene je bil zopet zdrav. Po prebolenju je izrazil spodbudo, naj ljudje dosledno upoštevajo uradne zaščitne ukrepe, preživele pa je pozval, naj darujejo krvno plazmo.[56]

Kontroverzije[uredi | uredi kodo]

Julija 1998 je avstrijsko sodišče Karla von Habsburga kaznovalo s 180.000 šilingi, ker carinikom ni prijavil, da ima v svoji prtljagi starinski diadem, ko je julija 1996 prečkal mejo iz Švice [57] Diadem je pripadal njegovi ženi, ki ga je nameravala nositi na poročnem obredu.

Istega leta so se pojavili dokazi, da je med Habsburgovo volilno kampanjo za članstvo v Evropskem parlamentu dve leti prej njegova politična stranka ÖVP prejela najmanj 30.000 mark donacij World Visiona preko Paneurope Austria, medtem ko je Karl von Habsburg zasedal upravo World Vision Austria, ne da bi opazil direktorjevo dvomljivo zakonito dejavnost.[58] Njegov oče je polemiko še zaostril, ko je potožil, da je bil njegov sin neupravičeno napaden, in potegnil vzporednico med pojmom "Habsburžan" in rumeno značko.[58] Za volitve leta 1999 ÖVP ni predlagala Habsburga.[42][59] Leta 2004 je Karl von Habsburg novi podružnici World Vision Austria plačal 37.000 evrov.[59]

Redovi in odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Dinastični[uredi | uredi kodo]

Državni[uredi | uredi kodo]

Ostali[uredi | uredi kodo]

  • Veliki mojster vojaškega reda svetega Sebastijana v Evropi (Ritterschaft vom Heiligen Sebastianus in Europa)[63]
  • Vrhovni nosilec Couleurja avstrijskih katoliških študentskih bratovščin (»katholisch-österreichischen Landsmannschaften «) [64]
  • Zaščitnik reda vitezov vina (Ordo Equestris Vini Europae)[65]
  • Ehrenritter Tevtonskega reda[66]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Priimek očeta Karla von Habsburga je Habsburg-Lothringen po sklepu Avstrijskega ministra iz leta 1957 [1] in nemškega sodišča (Landgericht Würzburg) z dne 16. julija 1958. Otto je bil takrat de facto brez državljanstva; v Nemčiji je živel s španskim državljanstvom, zavrnjena pa sta mu bila vstop v Avstrijo in avstrijsko državljanstvo. Ottovo uradno ime kot nemškega državljana je bilo od leta 1978 naprej Otto von Habsburg.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Record #1020649887 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ Lundy D. R. The Peerage
  3. ↑ Munzinger Personen
  4. ↑ »Karl Habsburg-Lothringen, Biografie | Parlament Österreich«. www.parlament.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 2. junija 2022.
  5. ↑ »Blue Shield General Assembly«. The Blue Shield. Blue Shield International. 23. september 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2021. Pridobljeno 12. januarja 2021.
  6. ↑ »Beruf: Enkel«, Die Presse, 3. april 2011, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2011, pridobljeno 5. junija 2011
  7. ↑ Ansichtssache: Ranking der Absonderlichkeiten im ORF Arhivirano 11 October 2012 na Wayback Machine., 27 December 2005
  8. ↑ »Habsburgs Erbe zerfiel und erlebte dennoch eine Renaissance « DiePresse.com«. diepresse.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 13. novembra 2016.
  9. ↑ »House of Habsburg | European dynasty«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. avgusta 2018. Pridobljeno 1. avgusta 2018.
  10. ↑ »RIS - Gesamte Rechtsvorschrift für Habsburgergesetz - Bundesrecht konsolidiert, Fassung vom 09.08.2015«. bka.gv.at. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2019. Pridobljeno 7. maja 2011.
  11. ↑ »Ist der Adel passé, Herr Habsburg?«. Kronen Zeitung. 25. februar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2020. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  12. ↑ »Law of April 3, 1919, on the referral from the state and the takeover of the assets of the House of Habsburg-Lorraine«. Rechtsinformationssystems des Bundes. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2019. Pridobljeno 7. maja 2011.
  13. ↑ Korom, Philipp; Dronkers, Jaap (2015). »Nobles among the Austrian economic elite in the early twenty-first century« (PDF). Nobilities in Europe in the Twentieth Century: Reconversion Strategies, Memory Culture and Elite Formation. Peeters. str. 281–304. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. februarja 2020. Pridobljeno 7. julija 2020. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |chapterurl= (predlagano je |chapter-url=) (pomoč)
  14. ↑ Kaiser Joseph II. harmonische Wahlkapitulation mit allen den vorhergehenden Wahlkapitulationen der vorigen Kaiser und Könige.
  15. ↑ Croatian Coronation Oath of 1916. str. 2–4. Emperor of Austria, Hungary and Croatia, Slavonia and Dalmatia Apostolic king
  16. ↑ For some examples of this usage, see Burke's Guide to the Royal Family, edited by Hugh Montgomery-Massingberd, published by Burke's Peerage, London, 1973, p. 240. ISBN 0-220-66222-3; Nicolas Enache's La Descendance de Marie-Therese de Habsburg, published by ICC, Paris, 1996. pp. 44, 50; Chantal de Badts de Cugnac and Guy Coutant de Saisseval's Le Petit Gotha, published by Nouvelle Imprimerie Laballery, Paris 2002, pp. 201–202. ISBN 2-9507974-3-1; the Genealogisches Handbuch des Adels, Fürstliche Häuser Vol. XVI, published by C.A. Starke Verlag, 2001, pp. 87–90. ISBN 3-79800824-8[fn 1]
  17. ↑ A Habsburg monarchy or Danube federation, as aimed by the British side, was seen by the Soviet politicians as an instrument of an anti-Soviet policy. (Wolfgang Mueller "Die sowjetische Besatzung in Österreich 1945-1955 und ihre politische Mission" (German - "The Soviet occupation in Austria 1945-1955 and its political mission"), 2005, p 24.
  18. ↑ Gerald Stourzh "Geschichte des Staatsvertrages 1945 - 1955" (1975) p 2.
  19. ↑ Robert J. Gannon "The Cardinal Spellman Story" (1962), p 222–224.
  20. ↑ Karl von Habsburg will Vermögen vor VfGH erkämpfen Arhivirano 11 October 2012 na Wayback Machine. Habsburger mit Entschädigungs-Forderung beim VfGH abgeblitzt Arhivirano 11 October 2012 na Wayback Machine..
  21. ↑ »Die vielen Pflichten des Adels«. Wiener Zeitung (v nemščini). 5. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. avgusta 2011. Pridobljeno 11. julija 2011.
  22. ↑ »Wiener Schatzkammer: Schatz des Ordens vom Goldenen Vlies«. wiener-schatzkammer.at. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2016. Pridobljeno 13. novembra 2016.
  23. ↑ »ILF begrüßt Karl Habsburg bei der Landung nach dem Friedensflug«. Austrian Wings. 28. maj 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2020. Pridobljeno 26. marca 2020.
  24. ↑ GmbH, Typoheads. »Der letzte Ritter«. www.milak.at. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2020. Pridobljeno 26. marca 2020.
  25. ↑ »Generaladjutantur«. Generaladjutantur. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2020. Pridobljeno 28. marca 2020.
  26. ↑ 26,0 26,1 »Karl von Habsburg: Biografie«. www.karlvonhabsburg.at. Pridobljeno 7. decembra 2023.
  27. ↑ »Vorstand«. www.european-paratrooper.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.
  28. ↑ Hans Haider: Kulturgüterschutz: Karl Habsburg-Lothringen. Arhivirano 6 October 2020 na Wayback Machine. In: Wiener Zeitung, 29. Juni 2012, Archived on 9 Februar 2020.
  29. ↑ UNPO. »UNPO Steering Committee appoints Karl von Habsburg as the organizations new Director-General«. UNPO Website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. septembra 2010. Pridobljeno 23. aprila 2011. This position is separate from the "Secretary General" as the UNPO Website explains "This is a newly created senior position within the UNPO, aimed at further enhancing the fundamental rights of its Members world-wide."
  30. ↑ Blue Shield. »ANCBS – An organization for protection of culture in danger«. Blue Shield Website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2012. Pridobljeno 23. aprila 2011.
  31. ↑ Kane, Susan (Maj 2013). »Lessons Learned From Libya«. SAA. 13 (3). Pridobljeno 12. januarja 2021.
  32. ↑ »Protecting Libya's heritage«. NATO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. avgusta 2020. Pridobljeno 3. julija 2020.
  33. ↑ »The ICRC and the Blue Shield signed a Memorandum of Understanding«. 26. februar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 22. marca 2020. Pridobljeno 22. marca 2020 – prek www.icrc.org. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  34. ↑ »Action plan to preserve heritage sites during conflict«. UNIFIL. 12. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2020. Pridobljeno 22. marca 2020.
  35. ↑ »Wo Österreichs Soldaten den Osterfrieden sichern«. Kronen Zeitung. 18. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. decembra 2019. Pridobljeno 9. aprila 2020.
  36. ↑ »Beirut: Habsburg koordiniert Kulturgüterschutz«. 23. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. avgusta 2020. Pridobljeno 27. avgusta 2020.
  37. ↑ »Blue Shield General Assembly«. The Blue Shield. Blue Shield International. 23. september 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2021. Pridobljeno 12. januarja 2021.
  38. ↑ "Islamic Manuscript Collections in Conflict Zones: Safeguarding Written Heritage" In: The Islamic Manuscript Association, 5 October 2015.
  39. ↑ »Interview with Karl von Habsburg-Lothringen - CIMIC-COE«. Civil-Military Cooperation Centre of Excellence. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2020. Pridobljeno 14. maja 2020.
  40. ↑ GmbH, Typoheads. »Die Rolle des Militärs beim Schutz von Kulturgütern«. www.milak.at. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2020. Pridobljeno 25. marca 2020.
  41. ↑ Protecting Libya's heritage. NATO-News, 4 Januar 2012. Von Habsburg propagates vehemently worldwide through on-site missions, lectures, workshops and interviews on the protection of archaeological finds and archaeological sites, in addition to the establishment of rules, documentation and lists, and the training of the police, the military, civil administration and international organizations, but with particular importance the strong involvement of the local population. It is only through cooperation with the locals that the protection of archaeological finds, exhibits and excavation sites from destruction, looting and robbery can be implemented sustainably. He summed it up with the words: "Without the local community and without the local participants, that would be completely impossible".<ref>»Action plan to preserve heritage sites during conflict«. United Nations Peacekeeping. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2020. Pridobljeno 24. marca 2020.
  42. ↑ 42,0 42,1 »Beruf: Enkel«, Die Presse, 3. april 2011, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2011, pridobljeno 5. junija 2011 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani berufenkel, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  43. ↑ Ansichtssache: Ranking der Absonderlichkeiten im ORF Arhivirano 11 October 2012 na Wayback Machine., 27 December 2005
  44. ↑ "German media group sells its newspaper and publishing business in Bulgaria", Associated Press Newswire (15 December 2010).
  45. ↑ "Sopharma Owner, Partner Win Battle for WAZ Asssets in Bulgaria", Novinite (18 April 2011).
  46. ↑ "Villa Swoboda" Arhivirano 21 July 2011 na Wayback Machine., SalzburgWiki.
  47. ↑ ttrenkler (17. junij 2022). »Habsburg verkauft Villa: Wohnen wie bei Kaisers«. kurier.at (v nemščini). Pridobljeno 18. septembra 2022.
  48. ↑ Genealogisches Handbuch des Adels, Fürstliche Häuser vol. 16. C.A. Starke Verlag, 2001, pp. 87–90. (German). ISBN 3-79800824-8.
  49. ↑ Enache, Nicolas. La Descendance de Marie-Therese de Habsburg. ICC, Paris, 1996, p. 50. (French). ISBN 2-908003-04-X
  50. ↑ de Badts de Cugnac, Chantal and Coutant de Saisseval, Guy. Le Petit Gotha. Nouvelle Imprimerie Laballery, Paris 2002, pp. 201–202 (French). ISBN 2-9507974-3-1.
  51. ↑ Shaw, William, "We Are Not a Muse Arhivirano 27 February 2017 na Wayback Machine.", New York Times, 25 February 2007.
  52. ↑ »Collector Francesca Thyssen-Bornemisza on artists being advocates for change«. Financial Times. 1. november 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2021. Pridobljeno 5. maja 2021.
  53. ↑ "le baptême de Gloria, archiduchesse d'Autriche", Point de Vue, no. 2688 (26 janvier au 1 fevrier 2000): 32–35.
  54. ↑ »Karl Habsburg hat sich in Portugal getraut« (v nemščini). Kronen Zeitung. 16. junij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2022. Pridobljeno 17. junija 2022.
  55. ↑ »Auch Kaiserenkel Karl mit Coronavirus infiziert« (v nemščini). Kronen Zeitung. 10. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2020. Pridobljeno 10. marca 2020.
  56. ↑ Habsburg in "ZIB -2" and "Mittag in Österreich", in Austrian TV - ORF (German), 30/31 March 2020.
  57. ↑ "Member of Habsburg family fined for smuggling", Reuters News (21 July 1998).
  58. ↑ 58,0 58,1 Martin, Hans-Peter (21. december 1998), »Österreich : Gelber Stern«, Der Spiegel (52), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2011, pridobljeno 5. junija 2011
  59. ↑ 59,0 59,1 Schüller, Rainer (2005), »25. November 1998: Der Spendenskandal um "World Vision Österreich" bringt den ÖVP-Politiker Karl von Habsburg in Bedrängnis. Volkspartei und Adel: ein schwieriges Verhältnis?«, Datum (10), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2007.
  60. ↑ 60,0 60,1 »Registers of the International Commission for Orders of Chivalry«. icocregister.com. Pridobljeno 26. maja 2022.
  61. ↑ »Die Ordensregierung«. georgsorden.at. Pridobljeno 26. maja 2022.
  62. ↑ Bačko, Aleksandar (2019). HRM SULTAN MUEDZUL LAIL TAN KIRAM AND THE SULTANATE OF SULU (PDF) (v angleščini). Serbia: Author. str. 83. ISBN 9788690021642.
  63. ↑ »Internetseite in englischer Sprache«. schuetzen.erzbistum-koeln.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2020. Pridobljeno 24. marca 2020.
  64. ↑ »Katholisch Österreichische Landsmanschaften |«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2020. Pridobljeno 24. marca 2020.
  65. ↑ »ORDO EQUESTRIS VINI EUROPAE« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. marca 2020. Pridobljeno 24. marca 2020.
  66. ↑ »Deutscher Orden: Brüder und Schwestern vom Deutschen Haus St. Mariens in Jerusalem«.
Karel II. Avstrijski
Rojen: 11. januar 1961
Nazivi, za katere se izraža zahteva
Predhodnik: 
Otto von Habsburg 		— TITULAREN NAZIV —
Cesar Avstrije,
Kralj Ogrske, Češke, Hrvaške, Dalmacije,
Slavonije, Galicije, Ilirije in Jeruzalema
4. julij 2011 – danes
Razlog za neuspešno nasledstvo:
Odprava Habsburške monarhije leta 1918 		Trenutni nosilec naziva
Dedič:
Ferdinand Zvonimir
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karl_von_Habsburg&oldid=6194463«