Maksimilijan I. Mehiški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Maksimilijan I. Mehiški
Mehiški cesar
Cesar Mehike
Vladanje10. april 186415. maj 1867
Kronanje- (nikoli ni bil formalno kronan)
PredhodnikFélix María Zuloaga
NaslednikBenito Juárez
RegentJosé Mariano Salas,
Juan Nepomuceno Almonte,
Pelagio Antonio de Labastida y Dávalos
Rojstvo6. julij 1832({{padleft:1832|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][1][…]
Schönbrunn[3]
Smrt19. junij 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[4][1][…] (34 let)
Santiago de Querétaro[d]
Pokop
ZakonecCharlotta Belgijska
Potomci    Augustine (posvojen)
    Salvador (posvojen)
Imena
Ferdinand Maximilian Joseph Maria
RodbinaHabsburžani
OčeFranc Karl
MatiSofija Bavarska

Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški * 6. julij 1832, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 19. junij 1867, Santiago de Querétaro, Mehika, mlajši brat cesarja Franca Jožefa, je bil kot Maksimilijan I. Mehiški, habsburški cesar Mehike.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški (Ferdinand Maximilian Joseph Maria) se je rodil kot drugi sin nadvojvodu Francu Karlu (mlajšemu sinu svetega rimskega cesarja Franca II.) in Zofiji Bavarski v palači Schönbrunn na Dunaju. Po karieri v avstrijski vojni mornarnici je s podporo francoskega cesarja Napoleona III. in mehiških monarhistov 10. aprila 1864 postal mehiški cesar. Mnogo držav, med drugim tudi Združene države Amerike niso priznale njegove vladavine. Položaj se je do leta 1867 zelo poslabšal zaradi propada evropske intervencije, slabega gospodarskega stanja in notranjih nesporazumov, nakar so uporniške sile, ki jih je že od začetka evropske intervencije vodil Benito Juárez, dokončno premagale mehiško cesarsko vojsko pri Queretaru. Cesarja Maksimilijana in njegova generala, Miramona in Mejio, so pred vojaškim sodiščem obsodili na smrt z ustrelitvijo, ki je bila izvršena 19. junija 1867.

Maksimilijan I. v slovenski književnosti[uredi | uredi kodo]

  • May, Karl: Beračeve skrivnosti ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe. Spisal Ramon Diaz de la Escosura, prestavil grof Sokolski, Dunaj, 1901, dLib. 1968 pri MK pod naslovom Benito Juarez.
  • Rupel, Dimitrij Maks: roman o maksizmu ali Boj med veličino in veličino, Koper, Lipa, 1983 (COBISS)
  • Kastelic, Franc Meksikajnarska ekspedicija, Murska Sobota, Eurotrade Print, 2004 (COBISS)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Find a Grave — 1996.
  2. Lundy D. R. The Peerage
  3. Максимилиан I // Максимилиан I — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  4. Record #118579363 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kastelic, Franc Meksikajnarska ekspedicija, Murska Sobota, Eurotrade Print, 2004 (COBISS)
  • Pohl, Walther Habsburžani:zgodovina evropske rodbine, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 (COBISS)
  • Grdina, Igor Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 , Umetniški kabinet Primož Premzl 2016 (COBISS)
  • (2006). Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, str. 2515.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Vojaški položaji
Predhodnik:
Franz von Wimpffen
Vrhovni poveljnik Avstrijske cesarske vojne mornarice
1854–1861
Naslednik:
Ludwig von Fautz