Zoltán Madžarski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zoltán Madžarski
veliki knez
Vladanje907- ca. 947?
PredhodnikÁrpád
NaslednikFajsz
Rojstvocca. 896
neznano
Smrt949
PotomciTaksony
RodbinaÁrpádovci
OčeÁrpád
Matineznana

Zoltán (tudi Zolta, Zsolt ali Solt), veliki knez Madžarov (ca. 907- ca. 947 ali 948), * ca. 895, † 947 ali 948, pripadnik dinastije Árpádovcev.

Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970

O obdobju med letoma 907 in 955 imamo zelo skope podatke o političnih razmerah v madžarski družbi. Po srednjeveških kronikah je bil Zoltán med letoma 907 in 947 tretji veliki knez madžarske kneževine.[1] Bil je peti in najmlajši sin velikega kneza Árpáda[2] Ob očetovi smrti je imel Zoltan le 12 ali 13 let, a naj bi bil kljub temu izbran za naslednika, mnogi poglavarji pa so se v njegovem času odločali za samostojne plenilske pohode.[3] Bil je oče velikega kneza Taksonyja, ki je v letih 927, 942 in 947 tudi sam vodil takšne pohode.[4]

Madžarska pred letom 925

Obstaja tudi mnenje, da je Zoltánova vladavina izmišljotina srednjeveških piscev, med tem, ko naj bi tedaj na Madžarskem vladal neki drugi pripadnik dinastije Árpádovcev[5] Morda je to bil celo že Fajsz.[4] Srednjeveške kronike namreč sporočajo, da je Árpádu na prestolu sledil Zoltán, njemu pa Taksony, toda v nasprotju s temi kronikami so madžarski plemiči na bizantinskem dvoru leta 948 s prve roke poročali, da je leta 848 na prestolu dejansko sedel Fajsz. [6]

V času, ko naj bi vladal Zoltán, se je končalo obdobje velikih madžarskih zmag. Prve ozemeljske izgube so nastopile v času, ko je na sosednjem Hrvaškem vladal Tomislav (910-928). Hrvati so Madžare premagali najkasneje do leta 925, a nad Slavonijo kot kaže niso vzpostavili resne oblasti, tako da se je v tej deželi vse do konca 11. stoletja ustvarjal prehodni prostor med madžarskimi in hrvaškimi vplivi.[7][8] Tako so na Hrvaškem glagoljaškemu ninskemu škofu Grgurju leta 925 lahko ponudili škofijo v Sisku, kar pomeni, da so Hrvati tamkaj očitno morali imeti nek šibkejši vpliv.[9] Leta 933 je sledil nov udarec, ko je nemški kralj Henrik I. Ptičar Madžare hudo porazil v bitki pri Merseburgu.[10] Nemški kralj je namreč leta 924 od Madžarov kupil devet let miru, se v tem času okrepil in preuredil nemško konjenico, nato pa leta 933 odklonil ponovno plačilo in se z zmago osvobodil dajanja odkupnin.[11] Poslej so Madžari napadali le še južno Nemčijo, vendar pa Madžari niso oslabeli, ker so po pohodu leta 934 dosegli, da jim je redno odkupnino vse do leta 970 dajal Bizanc.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Magyar-görög tanulmányok (Hungarian-Greek studies), Issue 24 Eötvös Lóránd Tudományegyetem, Görög Filológiai Intézet, omenja: Prince Zaltas (Zsolt) Árpád's son, (907-947)
  2. ↑ John Bagnell Bury, A history of the Eastern Roman Empire from the fall of Irene to the accession of Basil I, A.D. 802-867, Parts 802-867, Russell & Russell, 1965, p. 489
  3. ↑ Cambridge University Press (1968). The Magyars in the 10th Century. Str. 110.
  4. ↑ 4,0 4,1 Reuter, Timothy (1999). Medieval History III. c. 900- c. 1024. UK: Cambridge University Press. str. 554. ISBN 0521364477.
  5. ↑ Györffy György (1983). István király és műve. 2. kiadás. Budapest: Gondolat. ISBN 963 281 221 2.
  6. ↑ Engel, Pál (2001). The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary. United states: St. Martin Press. str. 18-19. ISBN 1-85043-977-X.
  7. ↑ Posavec, Vladimir (1997). Povijesni zemljovidi i granice Hrvatske u Tomislavovo doba. Iz: Radovi, št. 30. Zagreb, Filozofski fakultet sveučilišta u Zagrebu. str. 281-290. Str. 287-289.
  8. ↑ Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. Str. 72.
  9. ↑ Klaić (1990). Str. 74.
  10. ↑ Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. str. 20. ISBN 978-961-234-631-7.
  11. ↑ Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. str. 39. ISBN 961-213-148-1.
Zoltán Madžarski
Rojen: ca. 895 Umrl: ca. 947
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Árpád 		veliki knez,
907 –ca. 947 		Naslednik: 
Fajsz
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoltán_Madžarski&oldid=6057763«