Grb Madžarske
Sedanji grb Madžarske je bil obnovljen 3. julija 1990, po koncu komunistične vladavine. Grb je bilo uporabljen že prej, tako z sveto madžarsko krono kot tudi brez nje, včasih kot del večjega, bolj zapletenega grba, njegovi elementi pa segajo v srednji vek.
Ščit je razdeljen na dva dela:
- Desni del predstavlja tako imenovane črte Árpád, štiri srebrne in štiri rdeče črte. Te črte bi naj predstavljale štiri reke: Duno (Donavo), Tiso, Dravo in Savo.
- Levi del predstavlja dvojni križ, ki je v majhni zlati kroni, katera se nahaja na sredinskem zelenem hribu. Hribi predstavljajo gorovja Tátro, Mátro in Fátro (ki je sestavljen iz Veľke Fatre in Male Fatre).
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Kraljevina Madžarska[uredi | uredi kodo]
Najpogostejši motivi devetega in začetka desetega stoletja - grifin, volk in kasneje sokol ali turul, ki so po šamanistični predstavi ležali na drevesu življenja, ki povezuje zemljo s podzemljem in nebom.
Rdeče in bele črte so bile heraldični simbol Árpádovcev v 13. stoletju, prvič uporabljen v grbu leta 1202 na enem od Emerikovih pečatov. Ta pečat ni vseboval dvojnega križa, temveč le črte, na belih črtah pa je bilo devet levov. V zlati buli Andreja II. je bilo le sedem levov, ki so gledali drug drugega. Sredi trakov so bili upodobljeni listi lipe.
Dvojni križ se najprej pojavi na kovancih, kovanih v vladavini Béle III. (ok. 1190). Prvič se pojavi v heraldičnem ščitu na kraljevem pečatu Béle IV. (ok. 1235).
Trije hribi so bili uporabljein z dvojnim križem na pečatu Štefana V. (1270–1272) (z dodatnim vencem okoli dvojnega križa). Pečat Wenceslausa III. Bohemijskega (1301–1305) prikazuje preprost dvojni križ s tremi hribi.
 | Ta članek grboslovju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |