Grb Madžarske

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grb Madžarske

Sedanji grb Madžarske je bil obnovljen 3. julija 1990, po koncu komunistične vladavine. Grb je bilo uporabljen že prej, tako z sveto madžarsko krono kot tudi brez nje, včasih kot del večjega, bolj zapletenega grba, njegovi elementi pa segajo v srednji vek.

Ščit je razdeljen na dva dela:

  • Desni del predstavlja tako imenovane črte Árpád, štiri srebrne in štiri rdeče črte. Te črte bi naj predstavljale štiri reke: Duno (Donavo), Tiso, Dravo in Savo.
  • Levi del predstavlja dvojni križ, ki je v majhni zlati kroni, katera se nahaja na sredinskem zelenem hribu. Hribi predstavljajo gorovja Tátro, Mátro in Fátro (ki je sestavljen iz Veľke Fatre in Male Fatre).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraljevina Madžarska[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši motivi devetega in začetka desetega stoletja - grifin, volk in kasneje sokol ali turul, ki so po šamanistični predstavi ležali na drevesu življenja, ki povezuje zemljo s podzemljem in nebom.

Rdeče in bele črte so bile heraldični simbol Árpádovcev v 13. stoletju, prvič uporabljen v grbu leta 1202 na enem od Emerikovih pečatov. Ta pečat ni vseboval dvojnega križa, temveč le črte, na belih črtah pa je bilo devet levov. V zlati buli Andreja II. je bilo le sedem levov, ki so gledali drug drugega. Sredi trakov so bili upodobljeni listi lipe.

Dvojni križ se najprej pojavi na kovancih, kovanih v vladavini Béle III. (ok. 1190). Prvič se pojavi v heraldičnem ščitu na kraljevem pečatu Béle IV. (ok. 1235).

Trije hribi so bili uporabljein z dvojnim križem na pečatu Štefana V. (1270–1272) (z dodatnim vencem okoli dvojnega križa). Pečat Wenceslausa III. Bohemijskega (1301–1305) prikazuje preprost dvojni križ s tremi hribi.