Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem

Ime Slika Lokacija Čas nastanka Stanje Opombe Sklici
Ajmanov grad
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Sveti Duh, Škofja Loka (46°11′17″N 14°19′37″E / 46.18806°N 14.32694°E / 46.18806; 14.32694) 17. stoletje Obnovljen Prvotno renesančni dvorec iz 16. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil poškodovan in leta 1944 požgan, vendar so ga dale leta 1956 obnoviti uršulinke, ki imajo danes v njem samostan. [1][2]
Dvorec Babnopolje Babno Polje,

grič Bukovica

neznano Popolnoma porušen Sprva gradič Lichtenbergov, a kasneje prodan grofom Paravićem. Med drugo svetovno vojno je bil v gradu ženski samostan štajerskih nun. Po odhodu redovnic je dvorec postal partizansko skladišče bolnišnične hrane, zato so ga Nemci požgali. Od dvorca ni ostalo nič.
Gracarjev turn
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Hrastje, Šentjernej (45°48′58″N 15°17′49″E / 45.81611°N 15.29694°E / 45.81611; 15.29694) 1311 Deloma v ruševinah Renesančni grad štiritraktne zasnove z dvema stolpoma in gotskim jedrom. Objekt je bil večkrat dozidan in utrjen, nazadnje leta 1821. V 19. stoletju je bil dvorec razširjen. Leta 1942 so grad požgali partizani, a je bil leta 1952 delno obnovljen. [3][4]
Grad Boštanj (Weissenstein)
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Veliko Mlačevo (45°56′5.34″N 14°40′41.85″E / 45.9348167°N 14.6782917°E / 45.9348167; 14.6782917) 1549–1558 Ruševine Grad stoji na nekdanjem gradišču. Ima štiritraktno renesančno zasnovo, stolp in obrambni jarek. Prednja fasada je bila barokizirana. Sprva je bil v lasti Lambergov, skozi leta pa je imel več lastnikov. 12. septembra 1943 je bil grad požgan, razvaline so gorele 2 tedna, lokalnim gasilcem pa je bila intervencija prepovedana. [5]
Grad Gewerkenegg
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Idrija (46°0′4″N 14°1′8″E / 46.00111°N 14.01889°E / 46.00111; 14.01889) 1522 Obnovljen Upravna zgradba za idrijski rudnik, zgrajena leta 1522 v renesančnem slogu. V 18. stoletju je bil prezidan. Med drugo svetovno vojno je bil med raketnimi napadi SAAF večkrat poškodovan. [6][7]
Grad Hmeljnik
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Gorenje Kamenje (45°51′47″N 15°9′11″E / 45.86306°N 15.15306°E / 45.86306; 15.15306) 1217 Deloma obnovljen Sprva so grad zgradili Hopfenbachi v romanskem slogu, kasneje pa je večkrat prešel v roke drugih lastnikov. Prezidan je bil v gostkem slogu ter nato v času turških vpadov utrjen. Zadnji lastnik so bili grofje Wamboldtski. 9. maja 1942 so grad požgali partizani, leta 1945 pa je bil grad nacionaliziran. Leta 1958 so ruševine minirali. [8][9][10][11]
Dvorec Hošperk
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Planina pri Rakeku (45°49′37″N 14°15′50″E / 45.82694°N 14.26389°E / 45.82694; 14.26389) 1723 Ruševine 27. marca 1944 so ga požgali partizani. [12]
Grad Ig
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Ig (45°57′30.24″N 14°31′11.07″E / 45.9584000°N 14.5197417°E / 45.9584000; 14.5197417) 1696 Obnovljen Grad v kvadratni zasnovi je leta 1696 zgradil Erazem Engelhaus. Leta 1805 so grad v last dobili Auerspergi. Leta 1848 je doživel zadnji kmečki upor. Med drugo svetovno vojno so bili v njem nastanjeni italijanski karabinjeri in člani vaških straž. Leta 1944 so partizani grad zažgali, danes pa je v njem poboljševalni zavod. [13][14]
Grad Klevevž
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Grič pri Klevevžu (45°54′25″N 15°13′59″E / 45.90694°N 15.23306°E / 45.90694; 15.23306) po 1265 Ruševine Grad so po letu 1265 zgradili freisinški škofje. Imel je srednejveško stolpasto zasnovo s kapelo in palačo. Grad je med drugo svetovno vojno postal last Tretjega rajha, zato so ga partizani Dolenjskega odreda junija 1942 požgali. Leta 1955 je bil grad dokončno miniran. [15][16]
Grad Kočevje
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Kočevje (na rečnem okljuku) 1461 Popolnoma porušen Zgrajen v 15. stoletju kot del obrambe pred turškimi vpadi. Skozi zgodovino je bil večkrat porušen. Grad je bil leta 1596 na novo pozidan. Med drugo svetovno vojno je bil bombardiran in popolnoma porušen. [17]
Grad Krupa
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Krupa, Semič (45°37′53.91″N 15°13′32.55″E / 45.6316417°N 15.2257083°E / 45.6316417; 15.2257083) 1427 Ruševine Srednjeveški grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1427. V renesansi je bil prezidan v štrikotno zasnovo s stolpi, v 18. stoletju je bil še enkrat prezidan. Leta 1942 so ga požgali partizani. [18]
Grad Lanšprež (novi grad)
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Gomila, Mirna (45°55′37″N 15°3′7″E / 45.92694°N 15.05194°E / 45.92694; 15.05194) pred letom 1592 Popolnoma porušen Od leta 1851 v lasti Gallenbergov, kasneje Auerspergov, nazadnje pa Tannenbergov. Leta 1942 požgan in leta 1952 dokončno podrt. Ohranjena je samo grajska kapela iz prve polovice 18. stoletja. [19][20]
Grad Mirna
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Mirna (45°57′29″N 15°3′14″E / 45.95806°N 15.05389°E / 45.95806; 15.05389) sredina 12. stoletja Obnovljen Grad na nekdanjem gradišču sega v 12. stoletjo. Bil je v lasti gospodov Auersperških. Zadnji posegi segajo v 18. stoeltje. 1942 je bil grad požgan s strani partizanov, po vojni je bil večkrat miniran. Od leta 1965 ga je obnavljal Mirko Marin. [21][22]
Grad Pobrežje
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Pobrežje, Črnomelj (45°31′52″N 15°18′47″E / 45.53111°N 15.31306°E / 45.53111; 15.31306) 1547 Deloma v ruševinah (JV) Protiturška trdnjava Ivana Lenkovića iz leta 1547. Kasneje je bil v lasti Purgstallov, Auerspergov, kasneje v zasebni lasti ter rodbine Rauch. Me drugo sv. vojno je bil dvakrat požgan, drugič 22. marca 1945. Kamenje so kasneje uporabili za obnovo vasi. [23][24]
Graščina Ruperčvrh Stranska vas, Novo mesto 1657 Ruševine Graščino so leta 1657 sezidali grofje Paradajzarji. Leta 1726 je prešel v last cistercijanskega samostana, leta 1825 pa v last družine Schweiger. Leta 1942 so grad požgali partizani. Ruševine so deloma izrabili za obnovo vasi. [25]
Stari grad, Novo mesto
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Zagrad pri Otočcu (45°50′38″N 15°12′29″E / 45.84389°N 15.20806°E / 45.84389; 15.20806) 12. stoletje Obnovljen Sprva v lasti Oglejskega patriarhata, kasneje pa v lasti Ortenburžanov, Celjanov in Habsburžanov. Prvotnemu stražnemu stolpu so v gostkem, renesančnem in baročnem slogu dozidavali bivanjski trakt. Leta 1942 je bil požgan, kasneje pa je prišel v last tovarne Krka. [26]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13999«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. »Odlok o razglasitvi Ajmanovega gradu v Svetem Duhu pri Škofji Loki za kulturni spomenik lokalnega pomena« (PDF). www.situla.gov.si. Občina Škofja Loka. 30. julij 2007. Pridobljeno 13. decembra 2022.
  3. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 158«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  4. »Gracarjev turn (Feistenberg)«. www.gradovislovenije.si. 27. april 2018. Pridobljeno 27. decembra 2022.
  5. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1275«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  6. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 183«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  7. Jeklene ptice nad Idrijo, 2018, pridobljeno 15. decembra 2022 (COBISS)
  8. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 175«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  9. Stopar, Ivan. Slovenski gradovi - prezrta dediščina v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije. Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 2012. str. 380
  10. Židov, Nena. Baronica Maria Wambolt in zdravljenje ljudi na Dolenjskem s pomočjo homeopatije v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije. Etnolog. 2007. str. 118
  11. Mrevlje, Neža. »Eden od najstarejših gradov pri nas klavrno propada #foto«. siol.net. Pridobljeno 27. decembra 2022.
  12. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 173«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  13. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11788«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  14. Verbič, Špela. 2012. Ljubljansko barje: kulturnozgodovinski oris. Diplomska naloga. Univerza v Mariboru: Filozofska fakulteta, katedra za slovanske jezike in književnost, str. 41.
  15. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8660«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  16. Podgornik, Judita: Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije. 2009
  17. »Kočevje - Grajske stavbe v Sloveniji«. Grajske stavbe v Sloveniji (v ameriški angleščini). Pridobljeno 27. decembra 2022.
  18. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 26002«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  19. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8760«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  20. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9328«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  21. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7527«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  22. »Odlok o razglasitvi gradu Mirna za kulturni spomenik lokalnega pomena« (PDF). www.situla.gov.si. Občina Trebnje. 24. november 2003. Pridobljeno 15. decembra 2022.
  23. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9560«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  24. Komelj, Ivan (21. september 1959). »Spomeniška kartoteka - Grad Pobrežje« (PDF). www.situla.gov.si. Pridobljeno 15. decembra 2022.
  25. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 06860«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  26. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 924«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.