Stranska vas, Novo mesto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stranska vas
Stranska vas, Novo mesto is located in Slovenija
Stranska vas
Stranska vas
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°45′32.4″N 15°9′55.09″E / 45.759000°N 15.1653028°E / 45.759000; 15.1653028Koordinati: 45°45′32.4″N 15°9′55.09″E / 45.759000°N 15.1653028°E / 45.759000; 15.1653028
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Novo mesto
Površina
 • Skupno 4,5 km2
Nadmorska višina 223,8 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 462
 • Gostota 100 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8000 Novo mesto
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Stranska vas pri Novem mestu je naselje v Občini Novo mesto. Gre za razloženo naselje z gručastim jedrom. Skoz kraj pelje železniška proga Novo mesto - Črnomelj.

Na vzpetini nad železnico je zaselek Ruperčvrh, kjer so razvaline istoimenskega gradu. Grad so sezidal leta 1657 lastniki gradu Mehovo, t. i. grofje Paradajzarji. Leta 1726 je grad prišel v last kostanjeviškega cistercijanskega samostana, po letu 1782, ko je cesar Jožef II. razpustil "družbeno nekoristne" samostane, pa je vsa njegova posest prišla v roke verskemu zakladu. Leta 1825 ga je kupil baron Schweiger, po njegovi smrti pa ga je podedoval sin Armand. Vendar je tudi potlej še živela na Ruperčvrhu Schweigerjeva vdova, grofica Turn, ki si jo je pisatelj Janez Trdina privoščil v povesti Kresna noč, še bolj pa v povesti Cigani Brajdiči. Trdina zatrjuje, da so dobili Brajdiči na Kranjskem domovinsko pravico od Turnovke. Po letu 1850 so se lastniki gradu hitro menjavali, dokler ga niso leta 1943 požgali partizani. Po vojni se je pričel spreminjati v razvalino, njegovo kamenje pa so uporabljali za gradnjo sosednjih stavb. Rešenih je bilo le nekaj najkakovostnejših arhitekturnih elementov – glavni portal in napisna plošča s kronogramom sta našla svoje mesto na preurejeni fasadi novomeške Študijske knjižnice. Iz baročne kapele sv. Jožefa so rešili dva kipa angelov, ki sta v podružnični cerkvi sv. Nikolaja v Stranski vasi.

Na grajskem vrtu raste največja sekvoja v Sloveniji. Visoka je 46 metrov in ima 737 centimetrov obsega.

V zahodnem delu vasi, imenovanem Banija, stoji cerkev sv. Miklavža (Nikolaja) - gre za podružnično cerkev župnije Šmihel - Novo mesto.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

Krajevni leksikon Slovenije (1995), Ljubjana: DZS.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]