Sankanje na Zimskih olimpijskih igrah 2010 - moški enosed

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sankanje - moški enosed
na Zimskih olimpijskih igrah 2010
Luge pictogram.svg
PrizoriščeWhistler Sliding Centre, Whistler, Britanska Kolumbija, Kanada
Datum13. – 14. februar 2010
Tekmovalci38 iz 22 držav
Zmagovalni čas3:13.085
Končni vrstni red
Gold medal  Zastava Nemčije Nemčija
Silver medal  Zastava Nemčije Nemčija
Bronze medal  Zastava Italije Italija
«20062014»

Sankanje na Zimskih olimpijskih igrah 2010 - moški enosed, tekmovanje je potekalo 13. in 14. februarja 2010 v sankaškem centru Whistler Sliding Centre v Whistlerju, Britanska Kolumbija, Kanada. [1] Zlato medaljo je osvojil aktualni dvakratni svetovni prvak, Nemec Felix Loch. Loch je zasluženo slavil, saj je v prav vsaki vožnji dosegel najhitrejši čas med vsemi tekmovalci. [2] Srebro je pobral Lochov rojak David Möller, ki je v Whistlerju slavil že februarja 2009, ko so v Whistlerju priredili generalko pred igrami, ki je štela tudi za Svetovni pokal. [3] Italijan Armin Zöggeler, ki je zlato kolajno osvojil tako leta 2002 v Salt Lake Cityju kot 2006 v Torinu, je zasedel tretje mesto. [4] Zadnje dejanje Svetovnega pokala 2009/10 pred igrami se je odvilo 30. januarja 2010 v italijanski Cesani. [5] Tedaj je na domačem terenu slavil Zöggeler, ki je nato slavil tudi v skupnem seštevku Svetovnega pokala. [6]

Tekmovanje je zasenčila smrt gruzinskega tekmovalca Nodarja Kumaritašvilija, ki se je smrtno ponesrečil med treningom 12. februarja 2010. Po njegovi smrti so v javnosti odmevale kritike, da je proga v Whistlerju prehitra. Organizatorji so v luči dogodkov in z namenom znižanja hitrosti tekmovalcev start moškega enoseda znižali na točko, kjer naj bi prvotno imeli start ženskega enoseda in moškega dvoseda. [7] Ta poteza je naletela na mešane odzive. Nekateri tekmovalci so jo sprejeli z odobravanjem, da se počutijo bolj varne. Spet drugi so izrazili negativno mnenje, saj so prireditelji z znižanje starta dali prednost močnejšim starterjem.

Podatki o tekmovanju[uredi | uredi kodo]

Proga Whistler Sliding Centre junija 2008.

Proga[uredi | uredi kodo]

Tekmovanje v moškem enosedu na Zimskih olimpijskih igrah 2010 je potekalo v sankaškem centru Whistler Sliding Centre v Whistlerju, Britanska Kolumbija, Kanada. Progo so gradili med letoma 2005 in 2008, postala je 15. proga na svetu z dovoljenjem za organizacijo tekmovanj na najvišji ravni. Kot tako sta jo marca 2008 certificirali Mednarodna sankaška zveza (FIL) in Mednarodna zveza za bob in skeleton (FIBT), potem ko se je v procesu homologacije po progi spustilo več kot sto tekmovalcev. Za tekmovalce je bila to tudi prva priložnost, da so se spoznali s progo in da so pričeli preučevati strategije, kako se spopasti z njo. Kanadski tekmovalci so upali, ker so progo odprli dve leti pred igrami, da bodo ves ta čas na njej trenirali in imeli zato boljše možnosti za uspeh na igrah. Proga je hitro pridobila sloves najhitrejše na svetu, tekmovalci so na njej dosegali tudi hitrosti čez 150 km/h. [8]

Pravila[uredi | uredi kodo]

Pravila olimpijskih sankaških tekmovanj postavljata Mednarodna sankaška zveza (FIL) in Mednarodni olimpijski komite (MOK). Obe instituciji odgovornost nadzora upoštevanja ali neupoštevanja pravil preložita na skupino 5 oseb. To skupino sestavljajo: tehnični delegat, trije člani žirije (vsi iz različnih držav) in mednarodni sodnik. Njihove odločitve ščiti predsednik tekme, ki nosi celotno odgovornost za vodenje tekmovanja. Predsedniku pomagata startni sodnik, ki koordinira startno območje, in sodnik v cilju, ki koordinira območje izteka proge. Predsedniku pomaga še vodja proge, ki skrbi za stanje proge in njeno vzdrževanje. Po pravilih imajo tekmovalci pravico do vsaj petih uradnih treningov na progi, v dneh pred tekmovanjem. Tekmovanje sestoji iz štirih voženj. Tekmovalci svojo vožnjo pričnejo s sankami v startnem bloku. V startnem območju se smejo z rokami porivati naprej, po koncu startnega območja ležijo na sankah na hrbtu in smejo sani le usmerjati ali zavirati. Na koncu tekmovalci razvrstijo po času, ki so ga potrebovali za celotno progo, od starta do cilja. [9]

Rekordi proge[uredi | uredi kodo]

Čeprav Mednarodni olimpijski komite sankaških dosežkov ne priznava kot ustrezne za priznavo olimpijskih rekordov, pa na Mednarodni sankaški zvezi (FIL) vseeno hranijo najboljše čase starta in celotne proge za vsako progo, na kateri prirejajo svoja tekmovanja.

Oba časa sta nemška tekmovalca dosegla na preizkusni tekmi pred igrami 21. februarja 2009.

Tip[3] Datum Tekmovalec Čas
Start 21. februar 2009 Zastava Nemčije Andi Langenhan 3.541
Celotna proga 21. februar 2009 Zastava Nemčije Felix Loch 46.808

Smrtna žrtev[uredi | uredi kodo]

Sankaški center v Whistlerju velja za najhitrejšo progo na svetu in ima tudi status najnevarnejše proge na planetu. Pred igrami je več reprezentanc izrazilo skrbi glede varnosti tekmovalcev. [10] Govornik za FIL je tako 12. februarja zagotovil, da so dotlej vsi tekmovalci na progi opravili že več kot 2500 voženj in da je odstotek nesreč znašal manj kot 3%. Teden pred nesrečo so tekmovalci vseeno opozarjali na velikanske hitrosti in tehnično zahtevnost več kot 1400 m dolge proge. [11] Med trening vožnjami pred igrami se je na stezi pripetilo nekaj manjših nesreč. [10]

Med trening vožnjo 12. februarja 2010 se je gruzinski sankač Nodar Kumaritašvili smrtno ponesrečil. Kumaritašvili je pri hitrostih več kot 144,3 km/h izgubil nadzor nad sankami in zletel v stranski del 16. ovinka, od koder ga je katapultiralo v nezaščiten jekleni podporni steber. [12] FIL je po nesreči nemudoma sklical posvetovalni sestanek in vse nadaljnje trening vožnje, predvidene za tisti dan, so odpovedali. [10]

Še isti dan so odprli preiskavo o nesreči, v kateri so prišli do zaključka, da nesreče niso zakrivile napake v progi. Kot varnostni ukrep so ob koncu 16. ovinka vseeno dvignili zid (in s tem pokrili nezaščitene jeklene stebre) ter spremenili ledeni progil. [13] Prav tako so javnosti FIL, Mednarodni olimpijski komite (MOK) in organizacijski komite iger Vancouver Organizing Committee (VANOC) izdali skupno izjavo. [14] V primer so se kasneje spustili tudi v pisarni mrliškega oglednika Britanske Kolumbije. Tam so kot uradni vzrok nesreče izpostavili pozen sankačev izhod iz 15. ovinka, česar v 16. ovinku ni popravil. [15]

Zaradi nesreče so organizatorji spremenili ledeni profil in skupno postavili 30 m dodatnega zidu ob izhodu iz 16. ovinka. [15] Prav tako so start moškega enoseda prestavili na točko, ki je bila predvidena za start ženskega enoseda in moškega dvoseda. [16] Kumaritašvili je postal prvi olimpijski tekmovalec, ki se je smrtno ponesrečil na Zimskih olimpijskih igrah po letu 1992. [16] V zgodovino se je zapisal tudi kot prvi smrtno ponesrečeni sankač po britanskem tekmovalcu Kazimierzu Kay-Skrzypeskim, ki je umrl na treningu pred Zimskimi olimpijskimi igrami 1964 v avstrijskem Innsbrucku. [17] Prav tako je postal prvi smrtno ponesrečeni sankač po 10. decembru 1975. [18]

Generalni sekretar FIL-a Svein Romstad je 14. februarja 2010 v intervjuju priznal, da zaradi Kumaritašvilijeve smrti na zvezi razmišljajo o odpovedi nadaljnjih sankaških tekmovanj na igrah. [19] Med drugim je izjavil, da je »... [Kumaritašvili] napravil napako,« a je obenem zatrdil, da je »... vsakršna smrtna žrtev nedopustna.« [19] Povedal je tudi, da so bolj kot zaradi funkcionalnosti startne točke znižali »... predvsem iz psiholoških razlogov.« [19] FIL se je zaradi Kumaritašvilijeve smrti tudi zavzel, da bo skupaj z organizatorji Zimskih olimpijskih iger 2014 v ruskem Sočiju poskušal tamkajšnjo progo napraviti počasnejšo. [19]

Kljub vsem spremembam na progi in veselju zmagovalnih tekmovalcev je celotno sankaško tekmovanje zasenčila Kumaritašvilijeva smrt. Nekateri tekmovalci so dejali, da jih je med vožnjami strah, in so prikimavajoče sprejeli spremembe na progi. Spet drugi so kritizirali spremembe, ki naj bi dale prednost močnejšim starterjem, med katere sodijo nemški tekmovalci, v primerjavi s šibkejšimi starterji, ki bi imeli več od daljše proge. [20]

Mnogi mediji so spremembe pozdravili predvsem po zaključku treninga moškega dvoseda. Avstrijca Tobiasa in Markusa Schiegla je namreč s sani vrglo ravno v 16. ovinku, ki se je izkazal za usodnega. [20] Avstrijca se v nesreči nista poškodovala. [20] Med desetimi pravimi tekmovalnimi vožnjami (štirimi v moškem enosedu, štirimi v ženskem enosedu in dveh v dvosedu) je sicer nesrečo doživela le romunska tekmovalka Mihaela Chiras, med drugo vožnjo ženskega enoseda. [21]

FIL je svoje poročilo o Kumaritašvilijevi smrti objavila po sestanku športnih in tehničnih komisij v St. Leonhardu, Avstrija, ki je potekal med 9. in 11. aprilom 2010. [22] Poročilo sta pripravila Romstad in Američanka Claire DelNegro, podpredsednica dela zveze, odgovornega za umetne proge. [22]

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

Pravico za nastop na igrah si je do 4. februarja 2010 priborilo 40 tekmovalcev. [23]

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Poz Št Sankač Država 1. tek 2. tek 3. tek 4. tek Skupaj Zaostanek
1 3 Felix Loch Zastava Nemčije Nemčija 7,016
48,168
7,060
48,402
6,983
48,344
7,000
48,171
3:13,085 -
2 6 David Möller Zastava Nemčije Nemčija 7,043
48,341
7,055
48,511
7,016
46,582
6,999
48,330
3:13,764 +0,679
3 8 Armin Zöggeler Zastava Italije Italija 7,099
48,473
7,092
48,529
7,078
48,914
7,079
48,459
3:14,375 +1,290
4 10 Albert Demčenko Zastava Rusije Rusija 7,178
48,590
7,144
48,579
7,098
48,769
7,085
48,467
3:14,405 +1,320
5 12 Andi Langenhan Zastava Nemčije Nemčija 7,062
48,629
7,027
48,658
6,995
48,869
6,985
48,473
3:14,629 +1,544
6 7 Daniel Pfister Zastava Avstrije Avstrija 7,111
48,583
7,118
48,707
7,087
48,883
7,076
48,553
3:14,726 +1,641
7 17 Samuel Edney Zastava Kanade Kanada 7,171
48,754
7,088
48,793
7,047
48,920
7,031
48,373
3:14,840 +1,755
8 5 Tony Benshoof Flag of the United States ZDA 7,143
48,657
7,146
48,747
7,107
49,010
7,031
48,714
3:15,128 +2,043
9 9 Wolfgang Kindl Zastava Avstrije Avstrija 7,150
48,707
7,151
48,755
7,124
49,080
7,099
48,553
3:15,525 +2,130
10 21 Manuel Pfister Zastava Avstrije Avstrija 7,184
48,677
7,194
48,835
7,159
49,064
7,122
48,693
3:15,269 +2,184
11 20 Mārtiņš Rubenis Zastava Latvije Latvija 7,194
48,818
7,172
48,831
7,159
49,064
7,133
48,809
3:15,668 +2,583
12 15 Viktor Knejb Zastava Rusije Rusija 7,170
48,899
7,139
48,862
7,097
49,224
7,085
48,747
3:15,272 +2,647
13 1 Chris Mazdzer Flag of the United States ZDA 7,128
48,811
7,161
48,963
7,112
49,223
7,078
48,816
3:15,813 +2,726
14 19 Jeff Christie Zastava Kanade Kanada 7,128
48,881
7,155
48,904
7,109
49,308
7,088
48,730
3:15,623 +2,738
15 13 Bengt Walden Flag of the United States ZDA 7,164
49,002
7,137
48,865
7,118
49,323
7,125
48,794
3:15,984 +2,899
16 22 Adam Rosen Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo 7,191
48,896
7,214
49,005
7,229
49,259
7,133
48,856
3:16,016 +2,931
17 11 David Mair Zastava Italije Italija 7,148
48,978
7,150
48,989
7,105
49,367
7,119
48,845
3:16,199 +3,114
18 35 Inars Kivlenieks Zastava Latvije Latvija 7,148
48,960
7,150
49,065
7,113
49,259
7,062
48,920
3:18,204 +3,114
19 18 Stepan Fjodorov Zastava Rusije Rusija 7,233
49,214
7,138
48,859
7,091
49,123
7,098
49,021
3:16,217 +3,312
20 24 Ian Cockerline Zastava Kanade Kanada 7,180
49,033
7,185
49,132
7,135
49,297
7,100
48,871
3:16,243 +3,158
21 4 Reinhold Rainer Zastava Italije Italija 7,260
48,846
7,306
49,065
7,256
49,416
7,256
49,007
3:16,334 +3,349
22 23 Thomas Girod Zastava Francije Francija 7,186
49,077
7,210
49,192
7,150
49,294
7,136
49,157
3:16,850 +3,765
23 30 Maciej Kurowski Zastava Poljske Poljska 7,349
49,427
7,182
49,200
7,173
49,361
7,162
49,039
3:17,027 +3,942
24 14 Jozef Ninis Zastava Slovaške Slovaška 7,233
49,196
7,210
49,153
7,165
49,643
7,156
49,039
3:17,414 +4,029
25 33 Ondřej Hyman Zastava Češke Češka 7,152
49,284
7,128
49,346
7,103
49,512
7,092
49,247
3:17,389 +4,304
26 36 Guntis Rekis Zastava Latvije Latvija 7,222
49,275
7,195
49,625
7,146
49,476
7,171
49,071
3:17,447 +4,362
27 29 Domen Pociecha Zastava Slovenije Slovenija 7,299
49,340
7,291
49,457
7,286
49,587
7,262
49,362
3:17,746 +4,661
28 27 Jakub Hyman Zastava Češke Češka 7,226
49,379
7,235
49,726
7,202
49,465
7,186
49,231
3:17,801 +4,716
29 37 Šiva Kešavan Zastava Indije Indija 7,303
49,561
7,311
49,529
7,265
49,597
7,253
49,786
3:18,473 +5,388
30 16 Takahisa Oguči Zastava Japonske Japonska 7,366
49,542
7,287
49,780
7,269
49,818
7,254
49,903
3:19,043 +5,958
31 34 Valentin Cretu Zastava Romunije Romunija 7,299
49,726
7,276
50,224
7,260
49,931
7,281
49,594
3:19,475 +6,390
32 2 Stefan Höhener Zastava Švice Švica 7,143
48,728
7,172
53,838
7,142
49,559
7,092
48,713
3:20,838 +7,753
33 32 Bogdan Macovej Zastava Moldavije Moldavija 7,373
50,425
7,362
50,175
7,299
49,931
7,386
50,331
3:21,354 +8,269
34 31 Ma Čih-hung Zastava Kitajskega Tajpeja Kitajski Tajpej 7,442
50,318
7,410
50,460
7,474
51,090
7,451
50,494
3:22,362 +9,277
34 25 Peter Iljev Zastava Bolgarije Bolgarija 7,338
50,348
7,272
50,701
7,250
50,921
7,351
50,428
3:22,398 +9,313
36 26 Lee Jong Zastava Južne Koreje Južna Koreja 7,430
50,549
7,386
50,607
7,397
51,012
7,358
51,128
3:23,296 +10,211
37 28 Ivan Papukčjev Zastava Bolgarije Bolgarija 7,527
50,932
7,428
50,909
7,343
51,105
7,323
50,386
3:23,332 +10,247
38 39 Rubén González Zastava Argentine Argentina 7,567
52,540
7,549
52,155
7,601
52,298
7,501
51,312
3:28,305 +15,220
38 Levan Gurešidze Zastava Gruzije Gruzija Umik

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Urnik sankanja na Zimskih olimpijskih igrah 2010 - pridobljeno: 8. november 2009. (v angleščini)
  2. FIL-Luge.org Izidi Svetovnega prvenstva v sankanju: 1955-2009 - pridobljeno: 8. november 2009. (v angleščini)
  3. 3,0 3,1 Svetovni pokal: tekmva v Whistlerju, februar 2009 - pridobljeno: 8. november 2009. (v angleščini)
  4. FIL-Luge.org Dobitniki kolajn z Zimskih olimpijskih iger: 1964-2006 - pridobljeno: 8. november 2009. (v angleščini)
  5. Svetovni pokal: tekma v Cesani, januar 2010 - pridobljeno: 30. januar 2010. (v angleščini)
  6. 49. zmaga v Svetovnem pokalu za Italijana Armina Zöggelerja na spletnih straneh Mednarodne sankaške zveze (30. januar 2010, pridobljeno 30. januarja 2010). (v angleščini)
  7. "Odgovorni zavlekli ponovno odprtje proge". CTV. 13. februar 2010.  (v angleščini)
  8. "Trening na progi v Whistlerju". Vancouver 2010. 2008-04-09. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-04-08. Pridobljeno dne 2010-02-20.  (v angleščini)
  9. "Pravila" (pdf). Mednarodna sankaška zveza. 2009. Pridobljeno dne 2010-02-23.  (v angleščini)
  10. 10,0 10,1 10,2 "Smrt Nodarja Kumaritašvilija vrgla senco na Zimske olimpijske igre 2010". BBC Sport. 12. februar 2010. Pridobljeno dne 20. februar 2010.  (v angleščini)
  11. Baldwin, Alan (13. februar 2010). Start moškega enoseda po smrti Gruzinca znižali. Reuters. Pridobljeno 20. februarja 2010. (v angleščini)
  12. Longley, Rob (12. februar 2010). "Smrt gruzinskega sankača pod vprašaj postavlja celotno sankaško tekmovanje". QMI Agency (via Toronto Sun). Pridobljeno dne 20. februar 2010.  (v angleščini)
  13. (12. februar 2010). Skupna izjava, vancouver2010.com (uradna spletna stran iger). Pridobljeno 20. februarja 2010. (v angleščini)
  14. (12. februar 2010). Skupna izjava FIL-a, MOK-a in VANOC-a. Mednarodna sankaška zveza. Pridobljeno 20. februar 2010. (v angleščini)
  15. 15,0 15,1 (13. februar 2010). Skupna izjava. Mednarodna sankaška zveza. Pridobljeno 20. februarja 2010. (v angleščini)
  16. 16,0 16,1 (13. februar 2010). Levan Gurešidze odpovedal nastop. The Associated Press (via NBC Sports). Pridobljeno 20. februarja 2010. (v angleščini)
  17. "Luge (Toboggan): Men". The Complete Book of the Winter Olympics: 2010 Edition. (2009). David Wallechinsky in Jaime Loucky. London: Aurum Press Limited. str. 158.
  18. Znižali start moškega enoseda - Vancouver2010.com, 13. februar 2010. Pridobljeno 13. februarja 2010. (v angleščini)
  19. 19,0 19,1 19,2 19,3 FIL razmišljal o odpovedi tekmovanja - 15. februar 2010, Yahoo! Sports, Sharon Reich, pridobljeno 16. februarja 2010. (v angleščini)
  20. 20,0 20,1 20,2 "Brata Linger ubranila zlato iz Torina". Agence France-Presse (Vancouver 2010). 2010-02-17. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-04-10. Pridobljeno dne 2010-02-18.  (v angleščini)
  21. Športni pregled Zimskih olimpijskih iger 2010 na spletnih straneh Mednarodne sankaške zveze (19. februar 2010, pridobljeno 20. februarja 2010.) (v angleščini)
  22. 22,0 22,1 Objavo končnega poročila Mednarodne sankaške zveze prestavili na sestanek 9. aprila 2010 na spletnih straneh Mednarodne sankaške zveze (25. marec 2010, pridobljeno 27. marca 2010.) (v angleščini)
  23. Vancouver2010.com - kvalificirani tekmovalci. - pridobljeno: 4. februar 2010. (v angleščini)