Smučišče Rogla

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Rogla (smučišče))
Skoči na: navigacija, iskanje
Smučišče Rogla

Smučišče Rogla je eno pomembnejših zimskošportnih središč v Sloveniji. Leži v osrčju Pohorja na 1517 m.n.m. v občini Zreče, približno 15 km oddaljeno od Zreč. Spada med večja slovenska smučišča, nudi pa tudi drugo športno infrastrukturo (večnamensko dvorano, različna igrišča, tekaške proge, sankališče, bazen itd.)

Smučarske proge[uredi | uredi kodo]

Smučarske proge v skupni dolžini 15 km se razprostirajo na 90 hektarjev površine med 1050 in 1517 m.n.m. Poleg njih pa je v okolici še za 30 km tekaških prog in zimsko-letno sankališče Zlodejevo (1300 m). Oskrbujejo jih žičnice, ki lahko prepeljejo do 15.000 smučarjev na uro, od tega dve štirisedežnici in deset vlečnic.

Ime naprave težavnost proge
Uniorček 1, 2
  lahka
Mašinžaga 1, 2
  lahka
Ostruščica 1, 2
  srednja
Jasa
  srednja
Jurgovo 1
  srednja
  težka
Jurgovo 2
  lahka
Jurgovo 3
  težka
Planja
  lahka
  srednja
Košuta
  srednja
Zlodejevo -

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju so se pojavili že pred drugo svetovno vojno. Leta 1934 je bil postavljen razgledni stolp na Rogli. Večina turističnih objektov je bila med drugo svetovno vojno požganih in uničenih. Po vojni je bila leta 1956 koča na Rogli zopet obnovljena. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior. Koča je bila v celoti prenovljena.

Prvo gostišče, prva proga z vlečnico[uredi | uredi kodo]

Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem Unior (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro.

Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle.

Razvoj do današnje podobe[uredi | uredi kodo]

Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na Pohorju, predvsem s Kopami in z Ribniško kočo, pozneje pa tudi z Mariborskim Pohorjem. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior.

Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v Zrečah s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog.

Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m2. Zaradi tega je bilo na višinskih pripravah na Rogli mnogo znanih športnikov in ekip. Med njimi tudi:

Danes[uredi | uredi kodo]

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti.

Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju Unior d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Občnoimenski pomen slovenske besede rôglja je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede róg, iz njene izpeljanke rogovíla pa je tudi več krajevnih imen Rogovíla, ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot Vitenska Planina in Wittenska Planina.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]