Rex (ladja)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search


B-17s flyby Rex.jpg

REX med plovbo (1938)
Kariera Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Ime: Rex
Lastnik:

Navigazione Generale Italiana

(kasneje Italia Flotte Riunite)
Pristanišče registra: Zastava Italije Genova
Izdelovalec: Ansaldo, Cantieri navali di Sestri Ponente, Genova, Italija
Splovljena: 1. avgust 1931
Krščena: 1. avgust 1931
Krstna plovba: 27. september 1931
Usoda: 8. septembra 1944 potopljen med letalskim napadom
razrezan 1947–1958
Status: ladijska razbitina
Splošne značilnosti
Razred in tip: čezoceanski potniški parnik
Tonaža: 51.062 GRT
Teža: 45.800 ton
Dolžina: 268,2 m
Širina: 29,5 m
Moč: 144.000 KM
Pogon: 4 parne turbine s prenosom na 4 štirilistne propelerje
Hitrost: 27 vozlov (načrtovana hitrost); 28 vozlov (največja hitrost)
Zmogljivost: 2.042 potnikov: 408 prvi razred, 358 posebni razred, 410 turistični razred, 866 tretji razred
Posadka: 870

Rex je bil italijanski čezoceanski potniški parnik, splovljen leta 1931. Med letom 1933 in 1935 je ladja nosila modri trak za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu.[1]

Za gradnjo ladje, ki je bila tako velika in razkošna, so potrebovali zelo malo časa, zgolj dve leti in pet mesecev. Krstila sta jo italijanska kraljica Elena in kralj Viktor Emanuel III.. V tistem obdobju je bil Rex največja potniška ladja, ki je plula pod italijansko zastavo.

Rex je skupaj z njegovim tekmecem Conte di Savoiaprior, opravljal čezatlantsko službo med Italijo in ZDA, vse do začetka druge svetovne vojne. Rex je med vojno za kratek čas opravljal pomorsko službo v Sredozemskem morju, ko pa je junija 1940 Italija vstopila v vojno, je bilo dogovorjeno, da ladji najdejo skrivališče pred zavezniškimi letali. 8. septembra 1944 je ladjo Rex v Koperskem zalivu zadelo 123 raket, ki so jih izstrelila letala RAF, ki so raketirala ladjo. Štiri dni je ladja gorela, nato pa se je potopila. Leta 1947 so razbitino začeli rezati, vendar je na dnu še veliko ostankov.


Ladijska oprema[uredi | uredi kodo]

Ladja Rex je bila kombinacija tedanje vrhunske tehnologije ter luksuznega hotela s šestimi zvezdicami. Nekaj novega, kar do tedaj na tovrstnih čezoceanskih ladjah ni obstajalo, sta bila fizioterapevtski kabinet in solarij. Tudi za zdravje gostov na ladji je bilo dobro poskrbljeno, saj se je poleg manjših ambulant in lekarn na ladji nahajala tudi manjša bolnišnica s potrebno zdravniško oskrbo, vendar je bila namenjena predvsem potnikom, ki so potovali v prvemu razredu. Ladja je bila projektirana tako, da je bila zelo dobro zavarovana pred možnostjo brodoloma ali pred vdorom vode. Na palubi sta bila dva zunanja bazena z morsko vodo ter telovadnica. Skupaj sta sestavljala največji prostor na ladji. Poleg tega so bile na ladji še kapela, udobne restavracije, trgovine, kinodvorane ter gledališča in še mnogo drugih prostorov, ki so potnikom zagotavljale veliko udobje. Ladja je imela celo svojo tiskarno, ki je na ladji redno izdajala svoj časopis z imenom Morske novice.

Razporeditev po razredih[uredi | uredi kodo]

Prvi razred je bil najlepši in najbolj razkošen. Vsaka družina je na ladji imela svoje veliko in luksuzno stanovanje. Na stenah so visele slike, ki so bile zelo dragocene. V turističnem razredu so imeli kot posebnost restavracijo, ki so jo uporabljali za posebne priložnosti in svečane bankete. Tretji razred je bil nekoliko skromnejši. Tudi potniki v tem razredu so imeli veliko udobja. Lahko so obiskovali kino predstave, imeli so posebne jedilnice. Prostori, kjer so prebivali, so bili ločeni, in sicer na prostore za kadilce ter nekadilce.

Prva plovba[uredi | uredi kodo]

Rex je prvič izplul 27. septembra 1931. Na tej plovbi čez Atlantik je bilo na njem 1872 potnikov. Na prvi plovbi je imela posadka težave z ladijskimi motorji, zato so morali plovbo prekiniti in v Gibraltarju odpraviti napako. Tam je bila ladja privezana kar tri dni. Nekaj potnikov je iz strahu pred nadaljnjo plovbo ladjo zapustilo. Rex je srečno prispel v New York, kjer so ga svečano sprejeli in tedaj je več tisoč prebivalcev New Yorka (večinoma italijanskih izseljencev) tudi po ves dan stalo v vrsti, da bi si lahko ogledali ladjo.

Modri trak[uredi | uredi kodo]

Modri trak (angleško: Blue Riband) si pridobi potniška ladja, ki v najkrajšem času prepluje Atlantik. Obljube konstruktorjev ladje je Rex izpolnil med 11. in 16. avgustom 1933, ko je preplul razdaljo med Gibraltarjem in New Yorkom s povprečno potovalno hitrostjo 28,92 vozlov. Modri trak je Rex ohranil skoraj dve leti in je tudi edina italijanska ladja, ki si je pridobila to častno lovoriko.

Druga svetovna vojna in potopitev[uredi | uredi kodo]

9. maja 1940, v začetku druge svetovne vojne, je Rex skupaj z Conte di Savoia odplul na svojo poslednjo plovbo po Sredozemskem morju. Po koncu plovbe so ladji spremenili videz, da bi bila manj opazna iz zraka. Pobarvali in potemnili so ji okna in nadgradnjo, da bi ji zagotovili večjo varnost. Ladja je med vojno služila za prevoze ranjencev. Spomladi 1940 je Rex prenehal z svojim potovanjem in odplul v Genovo, kjer so ladjo nameravali pustiti v pristanišču dokler se vojna ne konča, toda po bombardiranju mesta je Rex odplul v Trst, kjer je bil zasidran več mesecev, ker pa so se bali, da bi zavezniki bombardirali še Trst, so se v nemški vojni mornarici odločili, da bodo ladji poiskali boljše skrivališče. S petimi vlačilci so tako ladjo 6. septembra 1944 privlekli v Koprski zaliv med Koprom in Izolo. Ker je bilo na tem mestu morje plitvo, je ladja približno 200 metrov od obale nasedla in se za nekaj stopinj obrnila na levo stran. Tam je prazna in brez posadke čakala nadaljnjih dogodkov. 8. septembra 1944, ob 11. uri dopoldan, je 12 letal Bristol Beaufighter 272 eskadrilije Kraljevega vojnega letalstva (272 Squadron RAF) pričelo raketirati ladjo. Potem, ko je ladjo zadelo 123 raket in veliko granat ter moldov, je Rex začel goreti ter se prevrnil na levi bok. Gorel je štiri dni, zatem pa je potonil.

Usoda ladje[uredi | uredi kodo]

Po vojni so ladjo leta 1947 pričeli rezati za staro železo. Operacija je trajala več let. Danes so na dnu še vidni ostanki. Obstaja sicer mit, da naj bi bilo sidro na Kongresnem trgu v Ljubljani z ladje Rex, vendar to ne drži.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Time Magazine - report on Rex Blue Riband capture, 1933
  2. Terčon, Nadja (2013). Vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 : doktorska disertacija. str. 398. COBISS 1536232644. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]