SS Rex

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Rex (ladja))
Jump to navigation Jump to search


B-17s flyby Rex.jpg

REX med plovbo (1938)
Kariera Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Ime: Rex
Lastnik:

Navigazione Generale Italiana

(kasneje Italia Flotte Riunite)
Pristanišče registra: Zastava Italije Genova
Izdelovalec: Ansaldo, Cantieri navali di Sestri Ponente, Genova, Italija
Splovljena: 1. avgust 1931
Krščena: 1. avgust 1931
Krstna plovba: 27. september 1932
Usoda: 8. septembra 1944 potopljen med letalskim napadom
delno razrezan 1950–1958
Status: ladijska razbitina
Splošne značilnosti
Razred in tip: čezoceanski potniški parnik
Tonaža: 51.062 GRT
Teža: 45.800 ton
Dolžina: 268,2 m
Širina: 29,5 m
Moč: 144.000 KM
Pogon: 4 parne turbine s prenosom na 4 štirilistne propelerje
Hitrost: 27 vozlov (načrtovana hitrost); 28 vozlov (največja hitrost)
Zmogljivost: 2.042 potnikov: 408 prvi razred, 358 posebni razred, 410 turistični razred, 866 tretji razred
Posadka: 870

SS Rex je bil italijanski čezoceanski potniški parnik, splovljen leta 1931. Med letom 1933 in 1935 je ladja nosila modri trak za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu.[1]

Za gradnjo ladje, ki je bila tako velika in razkošna, so potrebovali zelo malo časa, zgolj dve leti in pet mesecev. Krstila sta jo italijanska kraljica Elena in kralj Viktor Emanuel III.. V tistem obdobju je bil Rex največja potniška ladja, ki je plula pod italijansko zastavo.

Rex je skupaj z njegovim tekmecem Conte di Savoia, opravljal čezatlantsko službo med Italijo in ZDA, vse do začetka druge svetovne vojne. Rex je med vojno za kratek čas opravljal pomorsko službo v Sredozemskem morju, ko pa je junija 1940 Italija vstopila v vojno, je bilo dogovorjeno, da ladji najdejo skrivališče pred zavezniškimi letali. 8. septembra 1944 je ladjo Rex v Koperskem zalivu zadelo 123 raket, ki so jih izstrelila letala RAF, ki so raketirala ladjo. Štiri dni je ladja gorela, nato pa se je potopila. Leta 1950 so razbitino začeli rezati, vendar je na dnu še veliko ostankov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stopnišče prvega razreda.

Potem, ko sta nemška linijska parnika SS Bremen in SS Europa osvojila modri trak in podrla hitrostni rekord, je italijanska pomorska družba zgradila ladjo Rex za prizadevanje Italije. Med močno konkurenco drugih parnih podjetij je italijanska družba izvedla obsežno oglaševalsko akcijo za gradnjo njunih dveh največjih linijskih ladij, SS Rex in SS Conte di Savoia.

Obe ladji so poimenovali "The Riviera afloat". Da bi še bolj pritegnili javnost, so na obeh ladjah po zunanjih bazenih namestili umeten pesek, kar je prikazalo, kot plažo na ladji, poudarjeno z večbarvnimi dežniki. Rex je bil okrašen v klasičnem slogu, medtem ko je bila takratna norma Art Deco ali tako imenovani "Liner Style", ki je bil premierno splovljena leta 1927 na francoski ladji Ile de France, Rexova sestrska ladja Conte Di Savoia je upoštevala to pravilo, imela pa je tudi sobe s klasičnim slogom, kot so bile njene sobe prvega razreda, znana tudi kot "Kolonialna dvorana". Zunanjost ladje je sledila trendu, ki je bil nameščen na nemških ladjah Bremen in Europa. Rex je imel dolg trup z zmerno zalovljenim premcem, dvema dimnikama, vendar je vseeno imel preveč krivo krmo starega tipa (poznano tudi kot navijaški rep), ki jo najdemo na takih ladjah, kot sta Olympic in Aquitania. Na ladji Rex so imeli tudi tiskarno, kjer so izdajali svoj časopis z imenom Morske novice.

Rex je bil prvi zgrajen in splovljen 1. avgusta 1931 v prisotnosti kralja Viktorja Emmanuela III in kraljice Elene. Bila je večja in hitrejša od njene sestrske ladje Conte di Savoia. Rexov začetek krstne plovbe ni bil uspešen. Kmalu po izplutju iz pristanišča v Genovi septembra 1932 so se med približevanjem v Gibrlatar v strojnici pojavile resne mehanične težave. Rex je bil zato v Giblatarju na popravilih kar tri dni. Skoraj polovica takratnih ladijskih potnikov se je v strahu izkrcala in se odpravila v Nemčijo, kjer so se vkrcali na nemške ladje, ki so jih odpeljale v New York. Ko so prispeli v New York, so opazili ladjo Rex, ki je prednjimi srečno priplula v newyorško pristanišče, kjer so ga svečano sprejeli. Po prihodu v New York so ladjo odprli v javnost in na pomolu so tudi po ves dan ljudje (večinoma italijanski izseljenci) stali in čakali, da bi si ogledali ladjo, vendar so tudi v New Yorku bila potrebna dodatna popravila za odprave mehaničnih napak preden se je ladja lahko vrnila v Evropo. V Genovo se je Rex vrnil 26. oktobra 1932 svojo prvo povratno plovbo čez Atlantik pa je preplul v šestih dneh in dvanajstih urah.

Rex je 16. avgusta 1933 po obljubah svojih inženirjev na poti v ZDA osvojil prestižni modri trak, ko je plul s hitrostjo 28 vozlov (53,56 km / h; 33,28 mph) in svojo plovbo čez Atlantik preplul v štirih dneh in trinajstih urah. Hitrostni rekord je držal vse do leta 1935, ko ga je prehitel francoski SS Normandie.

12. maja 1938 so med demonstracijo ameriška zračna močna letala bombniki YB-17 ameriškega letalskega korpusa dosegli ladjo Rex med plovbo 620 navtičnih milj (1.100 km) od ladje.

Druga svetovna vojna in potopitev[uredi | uredi kodo]

Rex med napadom, fotografiran iz zavezniškega letala v zraku (8. september 1944).

Kmalu po začetku druge svetovne vojne sta Rex in Conte di Savoia odplula na redne plovbe po Sredozemskem morju. Predtem so ladji spremenili videz, da bi bile manj opazni iz zraka, pobarvali in potemnili so jima okna in nadgradnjo, da bi jima zagotovili večjo varnost. Med vojno sta služili za prevoz bolnih in ranjenih vojakov. Njune plovbe sta končali spomladi 1940 in se vrnili v italijanska pristanišča. Rex je bil zasidran v Genovi, kjer ga je italijanska družba nameravala pustiti v pristanišču dokler se vojna ne konča, toda kmalu, ko je Italija vstopila v vojno so zavezniki bombardirali Genovo in Rex je zaradi varnosti zapustil pristanišče in odplul v Trst, kjer je bil zasidran več mesecev, pozneje pa je zaradi zaprtja pristanišča pred sovražnimi ladjami in podmornicami odplul v Pulj, kjer je bil tudi tam nekaj časa zasidran. Proti koncu vojne so se Nemci odločili, da bodo ladji poiskali boljše skrivališče pred sovražniki.

Rex v ognju prevrnjen na levem boku, kmalu po napadu.

6. septembra 1944 so ladjo s petimi vlačilci odvlekli v Koprski zaliv med Izolo in Koprom. Ker je bilo tistega dne na tem mestu morje plitvo, je ladja približno 200 metrov od obale nasedla in se močno nagnila na levo stran. Tam je nato dva dni prazna brez posadke ležala v vodi na pol prevrnjena na levem boku.

8. septembra 1944 je ob 11:00 uri 12 zavezniških letal RAF Bristol Beaufighter bombardiralo nasedlo ladjo. V prvem napadu je ladjo zadelo 59 raket ter veliko granat in molotov. Zvečer je sledil še drugi napad in 12 pripadnikov zavezniških letal RAF 39 je še drugič in zadnjič bombardiralo ladjo. Ladjo je zadelo še 66 raket, kmalu po napadu pa se je Rex zaradi močnega vdora vode prevrnil na svoj levi bok in začel goreti. Gorel je štiri dni, zatem pa je 12. septembra 1944 potonil v plitvem morju.

Dogodki po vojni[uredi | uredi kodo]

Reklama za turistični razred v Conte di Savoia in Rex, 1932.

Po vojni, leta 1946 so uradniki italijanske družbe predlagali, da potopljeno ladjo Rex dvignejo nazaj na površje in ga znova prenovijo v potniško ladjo za prevoz potnikov. Vendar je ladja potonila v morju, ki je takrat pripadalo Jugoslaviji, kar je preprečilo kakršno reševanje. Razbitina Rexa - približno tretjina ostankov ladje, vključno s kobilico, kotli, ladijskimi stroji, ladijskim smernim krmilom ter morda tudi enim ladijskim propelerjem - leži na globini 13 metrov, v Koperskem zalivu ob slovenski obali med Koprom in Izolo. Preostale dele ladijske razbitine pa je leta 1950 lokalna vlada začela rezati in do leta 1958 razrezane dele prodala za odpadno železo. Slovenski potapljači so iz razbitine pobrali kar je še bilo vrednih predmetov, kot so ladijski pribori, ležalniki, obešalniki ipd. Govorilo se je, da je bila razbitina največji slovenski »rudnik železa« takrat. Leta 1954, po uradni aneksiji cone B Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji, je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani na ogled sidro, za katero se domneva, da je simbol, ki simbolizira poraz fašističnega ekspanzionizma.

Zmaga ladje Rex je pomenila vrhunec v kulturnem vzponu Italije; trajen vir navdiha in nacionalnega ponosa. Leta 1963 je bil Peroni Nastro Azzurro imenovan za "modri trak", ki ga je osvojil Rex (nastro azzurro v italijanščini pomeni "modri trak").

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

- https://www.obala.com/potopljeni-objekti/ladja-rex/

- http://www.primorske.si/novice/istra/rex---ladja,-ki-je-kraj-postala

- https://www.visitizola.com/map/pred-izolo-potonil-legendarni-rex

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]