RMS Queen Mary

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
RMS Queen Mary
RMS Queen Mary v Long Beachu, Kalifornija
Kariera
Ime: Royal Mail Ship (RMS) Queen Mary
Poimenovana po: Mary of Teck
Lastnik: 1936–49: Cunard White Star Line
1949–67: Cunard Line
1967-danes: City of Long Beach
Pristanišče registra: Liverpool (1936-1967)
Long Beach (1967-danes)
Naročena: 3. april 1929
Izdelovalec: John Brown and Company
Clydebank, Škotska
Pristaniška št.: 534
Začetek gradnje: 1. december 1930
Splovljena: 26. september 1934
Sponzor ladje: Queen Mary
Krščena: 26. september 1934
Krstna plovba: 27. maj 1936
Iz službe: 9 December 1967 (upokojena)
Identifikacija: klicni znak: GBTT
Status: Hotel / restavracija / muzejska ladja
Splošne značilnosti
Tip: Oceanska linijska ladja
Tonaža: 81 237 GRT
Teža: 81 961 ton
Dolžina: 1.019,4 ft (310,7 m)[convert: nepravilna opcija]
Širina: 118 ft (36,0 m)[convert: nepravilna opcija]
Višina: 181 ft (55,2 m)[convert: nepravilna opcija]
Draft: 39 ft (11,9 m)[convert: nepravilna opcija]
Krovi: 12
Moč: 24 × Yarrow bojlerji
Pogon: 4 × Parsons parne turbine z reduktorjem, 4 gredi, skupno160.000 shp (120.000 kW)
Hitrost: Načrtovana hitrost 28 kn (52 km/h; 32 mph), največja hitrost 32 kn (59 km/h; 37 mph)
Zmogljivost: 2139 potnikov: 776 v prvem razredu, 784 v turističnem, 579 v tretjem razredu
Posadka: 1101
RMS Queen Mary
RMS Queen Mary se nahaja v Kalifornija
RMS Queen Mary
Koordinati33°45′11″N 118°11′23″W / 33.75306°N 118.18972°W / 33.75306; -118.18972Koordinati: 33°45′11″N 118°11′23″W / 33.75306°N 118.18972°W / 33.75306; -118.18972
NRHP reference #92001714[1]
Vpisano v NRHP15. april 1993
RMS Queen Mary v New Yorku

RMS Queen Mary je upokojena oceanska linijska ladja britanske družbe Cunard Line (takrat, ko je ladja začela pluti, bolj znana Cunard White Star), ki je plula predvsem v severnem Atlantiku. V uporabi je bila v letih 1936 - 1967. Bila je vodilna ladja družbe Cunard White Star, ki je bila zgrajena v ladjedelnici John Brown & Company na Škotskem. RMS Queen Mary je bila skupaj z njeno sestrsko ladjo RMS Queen Elizabeth zgrajena, kot največja in najbolj luksuzna ladja na svetu. Od maja 1936 do oktobra 1946 je bila vodilna ladja, ko jo je zamenjala Queen Elizabeth.

Queen Mary je svojo krstno plovbo preplula 27. maja 1936 in istega leta, augusta osvojila modri trak. Leta 1937 ga je izgubila, ko jo je prehitel SS Normandie, a ga je leta 1938 ponovno osvojila in držala rekord do leta 1952, ko jo je prehitel SS United States. Med drugo svetovno vojno so jo preuredili v vojaško ladjo za prevoz vojaških enot.

Po vojni je bila Queen Mary ponovno preurejena v potniško ladjo in je znova prevažala potnike. Queen Mary se je do sredine šesdesetih let starala, vendar je še vedno ostala zelo priljubljena na čezatlantski poti.

Queen Mary se je po več letih plutja uradno upokojila leta 1967. 31. oktobra 1967 je zadnjič zapustila Southampton ter odplula v pristanišče v Long Beach v Kaliforniji, ZDA, kjer je ostala privezana za vedno. Večji del strojev, vključno z eno od dveh strojnic in vsi kotli so bili odstranjeni. Ladja služi, kot turistični hotel z restavracijami, muzejem in hotelskimi sobami.

Leta 1969 je ladjo namestila nova večja in luksuznejša ladja: RMS Queen Mary 2.

Gradnja ladje in tehnični podatki[uredi | uredi kodo]

Ko sta v uporabo vstopila nemška SS Bremen in SS Europa, Anglija ni hotela zaostajati za ladijskim prometom. Družba White Star Line je leta 1928 začela graditi ladjo Oceanic z izpodrivom 80.000 ton, družba Cunard Line pa je načrtovala gradnjo nove neimenovane ladje z izpodrivom 75.000 ton.

Gradnja ladje, takrat imenovana Hull Number 534, se je začela 1.decembra 1930 v ladjedelnici John Brown & Company v Clydebank na Škotskem. Zaradi velike gospodarske krize je bila decembra 1931 gradnja ladje ustavljena, družba Cunard Line pa je britansko vlado prosila naj v ladjedelnici ladjo zgradijo do konca. Pogoj za izgradnjo ladje je bil, da se družba združi z svojim glavnim tekmecem White Star Line tako, da je White Star Line prekinila gradnjo svojega Oceanica in se 10. maja 1934 združila z družbo Cunard Line. Ta združitev je omogočila nadaljevanje gradnje Hull Number 534 in hkrati omogočila gradnjo še ene sestrske ladje.

Maja 1934 je družba Cunard White Star Line Hull Number 534 poimenovala Queen Mary in do septembra 1934 je bila RMS Queen Mary zgrajena ter 26. septembra 1934 splovljena. Pred splovitvijo je bilo potrebno povečati ladjedelnico saj je bilo potrebno prilagoditi prostor za splovitev ladje v reko Cyde. Gradnja tako velike ladje je stala 3,5 milijona funtov. Večino notranjosti ladje je načrtoval in zgradil Bromsgrove Guild.

RMS Queen Mary je bila dolga 310 metrov in široka 36 metrov. Ladja je dobila ime po kraljici Mariji, soprogi kralja Georga V. Kraljica Marija je krstila ladjo.

Predvojna kariera (1936 - 1939)[uredi | uredi kodo]

Ko je 27. maja 1936 Queen Mary odplula na svojo krstno plovbo iz Southamptona v New York, ji je poveljeval kapitan Edgar Britten, najstarejši kapitan družbe Cunard White Star Line. Na svoji krstni plovbi je ladja plula s polno hitrostjo dokler je ni velika gosta megla prisilila zmanjšati hitrost zadnja dva dni. Kljub temu je Queen Mary 1. junija 1936 srečno priplula v New York.

Potret Queen Mary je bil kritiziran češ, da je preveč tradicionalen v primerjavi z portretom SS Normandie. Potret notranjosti je bil lepši, večji in luksuznejši v primerjavi z tistim na Normandie. Queen Mary se je izkazala za bolj priljubljeno, kot njen francoski tekmec, v mnenju njenih potnikov, ki jih je prevažala.

Avgusta 1936 je Queen Mary osvojila modri trak za najhitrejše prečkanje Atlantika proti vzhodu, ki ga je prej držal Normandie. Leta 1937 ga je Normandie ponovno osvojil, vendar ga je leta 1938 Queen Mary ponovno osvojila za najhitrejše prečkanje Atlantika v obe smeri, s povprečno hitrostjo 31 vozlov. Hitrostni rekord je držala do leta 1952, ko jo je prehitel SS United States.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Proti koncu avgusta 1939 je Queen Mary odplula iz New Yorka v Southampton. V New York se je vrnila 1. septembra 1939, hkrati pa se je ob prihodu začela druga svetovna vojna. Queen Mary so ukazali naj skupaj z SS Normandie ostane do nadaljnega v New Yorku. Marca 1940 se jima je pridružila sestrska ladja ladje Queen Mary, RMS Queen Elizabeth. Tri največje ladje na svetu so nekaj časa bile zasidrane v New Yorku, dokler se ameriški zavezniki niso odločili, da vse tri ladje najamejo za vojaške ladje. Normandie je kmalu zatem uničil požar med preurejanjem v vojaško ladjo. Queen Mary in Queen Elizabeth sta bili uspešno preurejeni v veliki vojaški ladji. Queen Mary je izplula iz New Yorka in odplula v Sydney v Avstralijo, kjer so jo skupaj z več drugimi linijskimi ladjami spremenili v vojaško ladjo za prevoz avstralskih in novozelandskih vojakov v Združeno kraljestvo.

Med drugo svetovno vojno so bili trupi ladje, nadgradnja in dimniki pobarvani mornarsko sivo. Zaradi svoje nove barve v kombinaciji z njeno veliko hitrostjo je Queen Mary bila znana, kot "Siv duh". Za zaščito pred morskimi minami je bila na zunanji strani trupa pod vodno gladino nameščena  razmaščevalna pregrada. V kotlovnici in strojnici je bila ob trupu nameščena še dodatna neprepustna pregrada. Queen Mary in Queen Elizabeth sta bili med vojno največji in najhitrejši ladji, ki sta lahko sprejeli 150.000 vojakov. Njuna visoka hitrost jima je omogočila, da ju ni mogla ujeti nobena nemška U-podmornica.

2. oktobra 1942 je Queen Mary ob irski obali nenamerno trčila in potopila eno od svojih spremljevalnih ladij HMS Curacoe, pri čem je na Curacoe umrlo 239 ljudi. Zaradi nevarnosti napadov U-podmornic so Queen Mary ukazali naj se ne ustavi pod nobenim pogojem. Vendar je kapitan Gordon Llingsworth ukazal ladji naj se ustavi in pobere 99 preživelih iz Curacoe.

Med 25. in 30. julijem 1943 je Queen Mary plula s 15.740 vojaki na krovu. Ko je bila oddaljena 700 milj (1,100 km) od Škotske, je ladjo zadel visok val, ki je dosegel višino 28 metrov. Poročilo o tej plovbi je mogoče najti v Carterjevi knjigi. Močen in visok valov je ladjo potisnil za nekaj stopinj v nasprotno smer.

Med vojno je na Queen Mary večkrat potoval britanski premier Winston Churchill čez Atlantik na sestanke z drugimi uradniki zavezniških sil.  Na potniškem manifestu je bil naveden kot "polkovnik".

Povojna kariera[uredi | uredi kodo]

Po drugi svetovni vojni je Queen Mary do leta 1947 pripeljala vojne neveste v Kanado in s tem opravila najhitrejši prehod, ko se je vrnila v Southampton. Atlantik je preplula v treh dneh, 22 urah in 42 minutah s povprečno hitrostjo 32 vozlov. Od septembra 1946 do julija 1947 so jo preuredili v potniško ladjo, dodali so ji klimatsko napravo. Zdaj je lahko sprejela 711 potnikov prvega razreda, 707 potnikov drugega razreda in 577 potnikov tretjega turističnega razreda. Po končanem opremljanjem sta Queen Mary in Queen Elizabeth nadeljevali čezatlantski potniški ekspresni prevoz družbe Cunard White Star Line. Za družbo sta se izkazali zelo priljubljeni (leta 1947 se je družba preimenovala Cunard Line).

1. januarja 1949 se je Queen Mary v pristanišču Cherbourg v Franciji delno pokvarila, a so jo do naslednjega dne v celoti popravili.

Leta 1958 se je začelo novo obdobje konkurence za obe ladji družbe Cunard Line. Queen Mary je na nekaterih potovanjih, še posebej pozimi, v pristanišče priplula z več posadke na krovu, kot potnikov, čeprav je do leta 1965 skupaj z Queen Elizabeth prevažala tudi do 1000 potnikov. Od leta 1965 sta obe ladji pluli samo še na izgubo.

RMS Queen Mary v Southamptonu leta 1960.

V upanju, da bo še naprej potekala gradnja Queen Elizabeth 2, ki je bila v gradnji v ladjedelnici John Brown & Company, je družba hipoteko založil večino flote. Zaradi kombinacije starosti, pomanjkanja zanimanja javnosti, neučinkovitosti v ladijskem prometu in škodljivih posledic stavke nacionalnih mornarjev je družba napovedala, da bo Queen Mary in Queen Elizabeth umaknila iz službe in jo dala na prodaj.  Predloženo je bilo veliko ponudb in ponudba v višini 3,45 milijona dolarjev od 1,2 milijona funtov iz Long Beacha v Kaliforniji je premagala japonske trgovce. Queen Mary je bila prikazana v filmu Napad na kraljico (1966) v glavni vlogi Frank Sinatre.

Queen Mary je bila umaknjena iz čezatlantske službe leta 1967. 27. septembra 1967 je ladja opravila njeno zadnjo plovbo čez Atlantik iz New Yorka v Southampton. 31. oktobra pa je zadnjič izplula iz Southamptona pod poveljstvom kapitana Johna Treasure Jonesa, ki je bil od leta 1965 njen kapitan, z 1.093 potniki in 806 člani posadke na krovu. Po plovbi okrog rta Horn je 9. decembra 1967 Queen Mary priplula v Long Beach, kjer so jo privezali. Queen Elizabeth je bila iz čezatlantske službe umaknjena leta 1968, njeno vlogo pa je nadomestila Queen Elizabeth 2.

Longh Beach[uredi | uredi kodo]

Queen Mary iz severne strani v pristanišču Long Beach.

Ko je Queen Mary prispela v Long Beach, so se njeni novi lastniki odločili, da je ne bodo ohranili, kot potniška oceanska ladja, ampak, da bodo njeno notranjost prenovili v luksuzni hotel. Queen Mary je tako privezana v Long Beach v Kaliforniji in služi, kot turistični hotel z restavracijami, muzejem in hotelskimi sobami. Vse kotle in stroje so kmalu po prihodu v Long Beach, odstranili. Leta 1970 so zgradili novo Queen Mary 2, ki je nadomestila njeno vlogo.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "NPS Focus". National Register of Historic Places. National Park Service. Pridobljeno dne 7 September 2011.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • The Cunard White Star Quadruple-screw North Atlantic Liner, Queen Mary. – Bonanza Books, 289 p., 1979. – ISBN 0-517-27929-0. Largely a reprint of a special edition of "The Shipbuilder and Marine Engine-builder" from 1936.
  • Duncan, William J., RMS Queen Mary: Queen of the Queens, Anderson, South Carolina: Droke House, distr. Grosset & Dunlap, 1969, ISBN 978-0-8375-6746-4.
  • Cunard Line, Ltd., John Brown and Company archives.
  • Clydebank Central Library Clydebank, Scotland.
  • Roberts, Andrew, Masters and Commanders: How four titans won the war in the West, 1941–1945, Harper Collins e-Books, London
  • Grattidge, Harry, Captain of the Queens, Dutton, New York
  • "National Register of Historic Places Registration Form" (PDF). National Park Service. 9 October 1992. Pridobljeno dne 2012-09-09.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]