Raša (reka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Raša
Zaljev Raše Istra.jpg
Ustje reke Raše in Raški zaliv
Lokacija
DržaveHrvaška
Fizične lastnosti
Izvirpri kraju Paz 45°12′N 14°03′E / 45.200°N 14.050°E / 45.200; 14.050Koordinati: 45°12′N 14°03′E / 45.200°N 14.050°E / 45.200; 14.050
 ⁃ nadm. višina300 m
IzlivRaški zaliv
 ⁃ lokacija
Jadransko morje
Dolžina23 km
Površina porečja279 km2
Značilnosti porečja
Pritoki 
 ⁃ leviKrapanski Potok
 ⁃ desniKarbuna

Reka Raša (latinsko Arsia flumen, italijansko: Arsa) v hrvaškem delu Istre je največja reka v Istrski županiji. Po dolžini meri 23 km, njeno porečje pa se razprostira na 279 km2.[1] Njen izliv ali ustje v dolgi Raški zaliv/Porto d'Arsia, ima značilnosti riasa, t.j. zaliva, ki je nastal z delno potopitvijo rečne doline. Reka Raša izvira blizu kraja Pićan in teče proti jugu po dolini z visokimi obronki, ki se spušča v Jadransko morje.[2] Čeprav je reka kratka po dolžini, je imela zgodovinsko precejšen pomen kot mejna reka med regijami.[3]

Mejna reka[uredi | uredi kodo]

Arsia, kot je bila imenovana v latinščini, je v rimskem času predstavljala mejo med Histri, ki so živeli zahodno od njenih bregov, in Liburni na vzhodno stran od reke,[4] z Japodi v dolinah v notranjosti.[5] Ko so Rimljani pokorili bojevite in piratske Histre leta 177 pr.n.š., je reka Arsia dobila vlogo limesa Rimskega ozemlja v obalni Istri za več generacij, vse dokler ni bilo območje med Rašo/Arsia in najsevernejšimi postojankami Rimljanov v Iliriji zapolnjeno leta 129;[6] nakar je dolgo časa ločevala Italsko Regio X, Benečijo in Istro, od Ilirika, skladno z razdelitvijo, ki jo je potrdil rimski cesar Gaj Avgust Oktavijan.[7] Irski menih in geograf iz 8. stoletja Dicuil, je na osnovi svojih latinskih virov v geografskem povzetku De mensura Orbis terrae, postavil severnovzhodne meje Italije na flumen Arsia.[8]

Rimska cesta Via Flavia, ki je vodila iz Trsta (Tergeste) v Istro, se je končala na mostu, ki prečka Rašo/Arsia; nato se je nadaljevala v Dalmacijo kot lokalna cesta, ki se je povezala z Via Gemina.

V prvi polovici 10. stoletja je hrvaški kralj Tomislav vladal svoji državi, ki se je raztezala od Jadrana do reke Drave, in od reke Raše, kot se slovansko/hrvaško danes imenuje Arsia, do reke Drine.[4][9] V 13. stoletju je bilo ozemlje na vzhodni strani reke Raše v upravi Goriških grofov, na zahodni strani pa so vladali Oglejski patriarhi.[4] Po stoletjih Beneške vladavine celotni Istri do reke Raša,[10] je reka Raša postala meja med Napoleonovo kraljevino Italijo in Avstrijskim cesarstvom;[4][11] po Napoleonovem padcu pa je Avstrija dobila celotno Istro in reka Raša je postala le meja med dvema avstrijskima provincama.

Opis povodja[uredi | uredi kodo]

Reka Raša nastane pri združitvi Krbunskega in Vlaškega potoka pri kraju Potpićan, na jugu Pićanskega polja. Porečje Raše je zelo kompleksno [12]. Najsevernejši pritok je Letajski potok, ki izvira južno od kraja Paz na višini okoli 300 m nad morjem in ki v svojem toki prejme več hudournikov. Gradinski in Krbunski potok, ki skupaj z Letajskim tvorijo Vlaški potok se stekajo na nadmorski višini 50 m. Desni pritoki so Grajanski, Gologoriški in Šviški potok, ki skupno tvorijo Krbunski potok. Od mesta imenovanega Pićanski dolnji log Raša priteče v Raški kanjon, ki je visok do 300 m in pri dnu širok 100 - 300 m ter dolg okoli 19 km. Dva kilometra pred izlivom reka prejme še levi pritok Krapanski potok, ki izvira pri Labinu.

Na desnih pritokih se hajajo trije zanimivi slapovi:

  • Benkovski slap, pri kraju Most Pićan na Grajanskem potoku, višina okoli 16 m,
  • Slap Sopot, pri vasi Floričići na Šviškem potoku, višina 8 m,
  • Gologoriški slap (3 m) in jezero pri zaselku Lukačići.


Reka Raša se izliva v morje v Raškem zalivu, ki je pravzaprav od morja potopljen del doline Raše [13]. Zaliv je dolg 12 km, širok tudi do 1 km.

Izliv reke Raše v Raški zaliv

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Karakteristike značajnijih vodotoka". Vodnogospodarska osnova Hrvatske - Strategija upravljanja vodama (hrvaščina). Croatian Parliament. Pridobljeno dne 2011-12-18.
  2. Map.
  3. Shepherd, William. Historical Atlas. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Ancient Italy, Northern Part"
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 "The Town and River Raša [Arsia]". Extract from Marijan Milevoj, Postcards from Labin / Kartulini z Labinscini (Postcards from Labin), English tr. by Valter Kvalić, Naklada Matthias (Labin, 1997), pp. 59–66. istrianet.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-06-16. Pridobljeno dne 2009-07-02. Florus v Epitome Livija, knjiga II.5 se omenjajo Liburni ali Iliri (ki pa med njimi ne razločuje), ki živijo ob vznožju zadnjih obronkov Alp, med rekama Rošo/Arsia in Titiusom, katerih območje poselitve se razteza daleč ob Jadranski obali.
  5. William Smith, A New Classical Dictionary of Greek and Roman Biography, Mythology and Geography, (New York, 1880) s.v. "Illyricum".
  6. H. H. Scullard, A History of the Roman World, 753 to 146 BC 3rd ed. 1961, p. 296.
  7. Meja Cisalpske Galije je bila po Pliniju določena na reki Raši/Arsia, kot tudi v geografskem tekstu Dimensuratio provinciarum in Divisio orbis terrarum, kot izpostavlja Claude Nicolet v svoji Sfera, geografija in politika v zgodnji dobi Rimskega cesarstva, 1991, str. 106; Shepherd, William. Zgodovinski Atlas. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Rimsko cesarstvo okoli leta 395: Škofije v Italiji: 1. Benečija in Istra, 11. Dalmacija".
  8. 1.8. "Jtalia finitur... a Septentrione, mari Adriatico et flumine Arsia" (Dicuil, Dicvili Liber de mensura orbis terrae Gustav Parthey, ed., (1870:8).
  9. Glej Tomislav; primerjaj Shepherd, William. Zgodovinski Atlas. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Italija okoli 1050" vzhodna meja Istrske marke na reki Raša.
  10. Glej npr. Vzhodno mejo Beneškega ozemlja (zeleno) v Shepherd, William. Zgodovinski Atlas. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Centralna Evropa leta 1378"; Goriška (sivo) označuje pripadnost "Goriški grofiji."
  11. Shepherd, William. Zgodovinski Atlas. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Nemčija in Italija leta 1806".
  12. [1] Istrska županija, Zemljepisni podatki
  13. [2] S. Božićević, R. Matijašić: Istrapedia, Raša, rijeka