Una
 |
| Una | |
|---|---|
 Slap Štrbački buk na reki Uni | |
 | |
| Etimologija | Latinsko una - ena, enkratna |
| Lokacija | |
| Države | |
| Fizične značilnosti | |
| Izvir | Izvir Une |
| • lokacija | Donja Suvaja |
| • koordinati | 44°23′58″N 16°06′14″E / 44.399457°N 16.103796°E |
| • nadm. višina | 359 m |
| Izliv | Sava |
• lokacija | Jasenovac |
• koordinati | 45°16′12″N 16°55′05″E / 45.270°N 16.918°E |
• nadm. višina | 95 m |
| Dolžina | 214.6 km |
Površina porečja | 10200 km2 |
| Pretok | |
| ⁃ lokacija | ustje |
| ⁃ povprečje | 240.3 m3/s |
| ⁃ minimum | 40.95 m3/s |
| ⁃ maksimum | 1,500 m3/s |
| Značilnosti porečja | |
| Zaporedje | Sava—Donava—Črno morje |
| Rečni sistem | Savski bazen |
| Prebivalstvo | 620.373 |
| Pritoki | |
| • levi |
|
| • desni | |
| Slapovi |
|
Una (srbsko cirilsko Уна, izgovorjava [ûna]) je mejna reka med Bosno in Hercegovina ter Hrvaško ter desni pritok reke Save.[1] Je del porečja Črnega morja, njeno porečje ima velikost 10.200 km² , od tega 8.080 km² pripada Bosni in Hercegovini, 2.120 km² pa Hrvaški . Skupna dolžina reke je 212 km². [2] Izvir reke se nahaja v bližini vasi Donja Suvaja na Hrvaškem, njeno ustje pa v bližini vasi Jasenovac, na meji z Bosno. Največji desni pritoki so reke Krka, Unac, Krušnica in Sana, največji levi pritok pa je reka Klokot. Njen najdaljši izvir je reka Unac. Največje in najpomembnejše mesto ob reki je Bihać . Druga pomembna mesta in kraji so Bosanska Krupa , Bosanski Novi in Bosanska Kostajnica. Reko zaznamujejo številni slapovi, brzice, kraški izviri in relativno nedotaknjena narava. Velik del zgornjega toka reke je del narodnega parka Una .
_код_ушћа_у_Саву_(десно)_код_Доње_Градине_(River_Una_at_mouth_at_Donja_Gradina,_Republika_Srpska).jpg)
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Po lokalnih legendah so reko poimenovali Rimljani, ki so jo po prvem pogledu opisali z besedo una (latinsko ena , kot sklicevanje na njeno edinstveno lepoto). [3]
Hidrografija
[uredi | uredi kodo]Povodje
[uredi | uredi kodo]Porečje reke Une ima skupno površino 10.200 km², od tega 79 % (8.080 km² ) pripada Bosni in Hercegovini, 21 % (2.120 km² ) pa Hrvaški . Na severozahodu meji na porečja rek Korana, Glina in Sunja , na jugozahodu na jadranska porečja Like, Zrmanje in Cetine, na jugozahodu na porečje Cetine ter na vzhodu na porečja Vrbasa in Jablanice. Oblika samega porečja je zelo nepravilna, a približno trikotna. Zaradi močnega kraškega vpliva na tem območju je porečje slabo razvito z malo velikimi površinskimi vodotoki. Koeficient zakrasevanja za celotno porečje je 0,244, kar pomeni, da 24,4 % površine v porečju nima ustreznih površinskih vodotokov in drenaže. Koeficient zakrasevanja do Bihaća je 0,43, do Novega Grada 0,28 in do Kostajnice 0,26. Povprečna temperatura zraka na območju porečja je 10,2 °C, povprečna letna količina padavin pa je 79 mm.[4]
Povodja Une in povodja Korane in Gline so v Bosni in Hercegovini pogosto združena za analitične namene. [5]
Pritoki
[uredi | uredi kodo]Reka Una ima zaradi svoje kraške geologije relativno šibko razvito mrežo pritokov. Večina pritokov je krajših rek, čeprav z močnimi izviri in relativno velikimi pretoki. Neposredno ob glavnem toku reke se nahaja tudi več kraških izvirov. Desni pritoki reke so reke Krka, Unac, Krušnica, Vojskova in Sana, levi pritoki pa Dobrenica, Drobinica, Klokot in Baštra. [2]
Sana
[uredi | uredi kodo]Reka Sana je najdaljši in najpomembnejši pritok reke Une, s površino porečja 4258 km² in povprečnim pretokom več kot 8 m³ / s². Njen izvir se nahaja pod goro Lisina, na 420 m nadmorske višine. Najdaljši izvir Sane je Korana, katere izvir, Dobra Voda, se nahaja na nadmorski višini 870 m, vendar je glede pretoka (1 m³/s) relativno majhen v primerjavi z glavnim izvirom reke Sane. Ustje Sane se nahaja v Novem Gradu, na nadmorski višini 117 m. Sana ima na merilni postaji Ključ visok koeficient zakrasevanja 0,43, kar ima za posledico, da je porečje Sane relativno nerazvito in ima malo površinskih vodotokov. Pritoki reke Sane so Banjica (53 km 2 razvodja), Gomjenica (776 km2), Kozica (120 km2), Ribnik (447 km2), Sanica (468 km2), Kijevska rijeka (64 km2), Dabar (111 km2), Zdena (65 km 2), Blija (133 km2), Majdanuša (60 km2) in Japra (355 km2).[2]
Sana teče skozi obe entiteti Bosne in Hercegovine. Izvira v Republiki Srbski , nato pa prečka mejo med entitetama in se izliva v Unsko-sanski kanton, kjer teče skozi Ključ in Sanski Most. Po izstopu iz Sanskega Mosta ponovno prečka mejo med entitetama in ob vznožju gore Kozara ostro zavije levo, nato pa vstopi v Prijedor in nadaljuje tok proti sotočju z Uno v Novem Gradu. Večja mesta in kraji na bregovih reke so Prijedor, Sanski Most in Ključ.
Unac
[uredi | uredi kodo]Reka Unac je najdaljši vir Une in ima na sotočju večji pretok ter večje porečje. Najdaljši vir Unca, Šatorski potok, izteka iz jezera Šator pod goro Šator na nadmorski višini 1460 m. [2] Največje mesto na Uncu je Drvar, skozi katerega je reka regulirana. Reka je dolga 66 km in skozi celoten tok teče skozi več sotesk in kanjonov, najgloblji pa leži med Crnim vrelom in Bereko v samem narodnem parku. Globok je 350 m in je znan po svojih hidromorfoloških, geoloških in hidroloških značilnostih ter biotski raznovrstnosti. V celotnem toku je izrazit kraški vpliv, reka pa delno izgine kot ponornica , le da se ponovno pojavi pri Crnem vrelu, nekaj kilometrov pred ustjem. [6][7]
Klokot
[uredi | uredi kodo]Klokot je kratka reka s površino porečja približno 94 km² in dolžino 4,5 km. Izvira iz zelo močnega kraškega izvira približno 5–6 km zahodno od Bihaća in ima povprečni pretok 14–15 m3 /s.[2]
Krka
[uredi | uredi kodo]Krka je desni pritok Une in na celotni svoji dolžini tvori mejo med Bosno in Hrvaško. Dolga je 4 km in tvori majhen kanjon. Njena porečja merijo 119 km² in so del narodnega parka Una.[2]
Krušnica
[uredi | uredi kodo]Krušnica je desni pritok Une. Njen izvir, močan kraški izvir s povprečnim pretokom 7–8 m3/s, nahaja se 6 km južno od Bosanske Krupe. Dolga je približno 7 km in ima površino porečja 301 km2 . Zanimivost reke je, da se v Krušnico najprej izliva majhen krak Une, preden se Krušnica izliva v Uno.[2] V bližini izvira se nahaja tudi mala hidroelektrarna.
- Glavni pritoki Une
Gornji tok Sane
Unac pred Martin Brodom
.jpg)
Živalstvo v reki
[uredi | uredi kodo]V reki Uni živi osemindvajset (28) vrst rib, največja med njimi je sulec (mladica , latinsko: Hucho hucho ). Reka je bogata s postrvi oz. salmonidnimi vrstami rib, kjer zdrava populacija endemičnega sulca, ki je sicer globalno ogrožen, uvršča reko Uno in njen glavni pritok Sana med najpomembnejša evropska habitata in drstišča. Za to ribo so pomembni tudi drugi manjši pritoki, saj med drstenjem vstopa v manjše potoke, da odloži jajčeca.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
Izvir Une
Una v Martin Brodu
Una v Kulen Vakufu
Štrbački Buk gledano iz hrvaške strani
Una v Bihaću ponoči
Rečni kanjon Une
Una v Bosanski Krupi
Una v Bosanskem Novem
Una v Hrvatski Kostajnici
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Library, Civil Society. »Akcijski plan zaštite gornjeg toka rijeke Une«. CSL (Civil Society Library). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2021. Pridobljeno 24. julija 2020.
- 1 2 3 4 5 6 7 »Načrt upravljanja voda za vodno območje reke Save v Federaciji Bosne in Hercegovine (Načrt upravljanja voda za vodno območje reke Save v Federaciji Bosne in Hercegovine)« (PDF) (v bosanščini).
- ↑ »JP Nacionalni park Una«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. septembra 2022. Pridobljeno 6. februarja 2026.
- ↑ »Osnovne karakteristike režima voda i vodnog bilansa une (Basic characteristics of the water regime and water balance of the EU)« (PDF) (v bosanščini).
- ↑ »Agencija«. www.voda.ba.
- ↑ »Prostorni plan područja posebnih obilježja od značaja za Federaciju bih "sliv rijeke une" 2007 – 2027 (Spatial plan of the area of special features of importance for the Federation of Bosnia and Herzegovina "the basin of the river Una" 2007 – 2027)« (PDF) (v bosanščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. avgusta 2021. Pridobljeno 6. februarja 2026.
- ↑ »JP Nacionalni park Una«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2024. Pridobljeno 6. februarja 2026.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
