Morski preliv
Morski preliv je v hidrogeografiji vodno telo, ki povezuje dve morji ali vodna bazena. Površinska voda je večinoma na obeh straneh na enaki nadmorski višini in lahko teče skozi ožino v obe smeri, čeprav topografija na splošno nekoliko zoži tok. V nekaterih prelivih prevladuje usmerjen tok. Najpogosteje je preliv ozek kanal, ki leži med dvema kopenskima masama. Prelivi so mesta za kopičenje sedimentov, pri čemer se na obeh izhodih običajno pojavljajo usedline velikosti peska, ki tvorijo podvodne pahljače ali delte. Nekateri prelivi niso plovni, ker so preozki, preplitki ali zaradi prisotnosti grebena ali arhipelaga.
Terminologija
[uredi | uredi kodo]
Izraza kanal ali prehod sta lahko sinonima in se uporabljata kot sopomenki za preliv, čeprav se včasih razlikujeta z različnimi pomeni. Na Škotskem se kot sinonima za preliv včasih uporabljata tudi firth ali Kyle.
Številni prelivi so gospodarsko pomembni. Prelivi so lahko pomembne plovne poti in za nadzor nad njimi so se odvijale vojne.
Za povezavo dveh oceanov ali morij po kopnem so bili zgrajeni številni umetni kanali, imenovani prekopi, kot je Sueški prekop. Čeprav reke in prekopi pogosto zagotavljajo prehod med dvema velikima jezeroma in se zdi, da ustrezajo formalni definiciji preliva, se običajno ne imenujejo tako. Reke in pogosto prekopi imajo običajno usmerjen tok, ki je vezan na spremembe nadmorske višine, medtem ko prelivi pogosto prosto tečejo v katero koli smer ali pa spreminjajo smer, pri čemer ohranjajo enako nadmorsko višino. Izraz preliv je običajno rezerviran za veliko večje, širše značilnosti morskega okolja. Obstajajo izjeme, pri čemer se prelivi imenujejo kanali; na primer, Pearsejev kanal.
Primerjave
[uredi | uredi kodo]Preliv so obratna oblika ožine. To pomeni, da medtem ko preliv leži med dvema kopenskima masama in povezuje dve veliki oceanski površini, ožina leži med dvema oceanskima površinama in povezuje dve veliki kopenski masi.
Nekateri prelivi imajo potencial za ustvarjanje znatne plimske energije z uporabo turbin plimovanja. Plimovanje je bolj predvidljiva kot energija valov ali vetrna energija. Pentland Firth (preliv) lahko proizvede 10 GW.[1] Cookov preliv na Novi Zelandiji lahko proizvede 5,6 GW,[2] čeprav je skupna energija, ki je na voljo v toku, 15 GW.[3]
Plovni (pravni) režim
[uredi | uredi kodo]Za prelive, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo skozi teritorialno morje med enim delom odprtega morja ali izključne ekonomske cone in drugim delom odprtega morja ali izključne ekonomske cone, velja pravni režim tranzitnega prehoda (Gibraltarski preliv, Rokavski preliv, Hormuška ožina). Režim neškodljivega prehoda velja v prelivih, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo (1), ki povezujejo del odprtega morja ali izključno ekonomsko cono s teritorialnim morjem obalne države (Tiranski preliv, preliv Juan de Fuca, Baltijski preliv) in (2) v prelivih, ki jih tvori otok države, ki meji na preliv in njeno celino, če obstaja proti morju od otoka pot skozi odprto morje ali skozi izključno ekonomsko cono, ki je podobno ugodna glede na plovne in hidrografske značilnosti (Mesinski preliv, Pentland Firth). Neškodljiv prehod skozi takšne prelive se ne sme začasno ustaviti.[4]
Pomembnejši morski prelivi
[uredi | uredi kodo]- Bab el Mandeba
- Bassov preliv
- preliv Beagle
- Beringov preliv
- Bonifacijski preliv
- Bospor
- Cabotov preliv
- Cookov preliv
- preliv Cugaru
- Cušimski preliv
- Danski preliv
- Dardanele
- Davisov preliv
- Dovrska vrata
- Drakov preliv
- Evripov preliv
- Falklandski preliv
- Fehmarnbelt
- Floridski preliv
- Formoški preliv
- Foveauxov preliv
- Foxov preliv
- Preliv Georgia (Strait of Georgia)
- Gibraltarski preliv
- Hormuška ožina
- Hudsonov preliv
- Ironbottom Sound
- Jahor (ožina)
- Jugorski Šar
- Jukatanski preliv
- Karimalaški preliv
- Karski preliv/Karska vrata
- Kerški preliv
- Korejski preliv
- Korziški preliv
- Madurski preliv
- Magellanov preliv
- Makasarski preliv
- Mali Belt
- Maliginov preliv
- Malteški preliv
- Menai (ožina) (Menajska ožina)
- Melaški preliv
- Mesinski preliv
- Mozambiški preliv
- Naresov preliv
- Otrantski preliv
- Øresund
- Palkov preliv
- Preliv Kanmon
- Preliv Kü
- Rokavski preliv
- Severni preliv
- Sicilski preliv
- Singapurski preliv
- Strait of Belle Isle
- Strelasund
- Sundski preliv
- Šelihovov preliv (Šelihovova ožina)
- Tajvanski preliv
- Veliki Belt
- Tatarski preliv in Preliv Nevelskega
- La Pérousov preliv
- Torresov preliv
- Tiranski preliv
Morski prelivi v Jadranu (na Hrvaškem morju):
- Fažanski kanal
- Velika vrata (Kanal Vela vrata)
- Srednja vrata
- Mala vrata (Tihi kanal in Burni kanal)
- Bakarska vrata
- Unijski kanal
- Kanal Krušija
- Lošinjski kanal
- Ožina Kozjak
- Vinodolski kanal
- Velebitski kanal
- Barbatski kanal
- Novsko Ždrilo
- Karinsko Ždrilo
- Rabski kanal
- Barbatski kanal
- Grgurski kanal (Grgurov kanal)
- Senjska vrata
- Paški kanal
- Paška vrata
- Ljubačka vrata
- Kanal Povljana (Kanal Nove Povljane)
- Pohlipski kanal
- Premudski kanal/Premudska vrata
- Olibski kanal (Olipski kanal)
- Silbanski kanal
- Maunski kanal
- Kvarnerićki kanal
- Sedmovraće
- Sestrunjski kanal
- Tunski kanal
- Zverinački kanal
- Iški kanal (Iž)
- Rivanjski kanal
- Ravski kanal
- Lavdarski kanal
- Žutski kanal
- Sitski kanal
- Iloviška vrata
- Zadarski kanal
- preliv Ždrilo
- preliv Mala Proversa
- Tisno - ožina (Zapuntel)
- preliv/prehod Maknare
- Kornatski kanal
- Srednji kanal
- Vrgadski kanal
- Šibeniški kanal/-ski/Kanal svetog Ante (Šantića)
- Šibenska vrata
- Zlarinski kanal
- Žirjanski kanal
- Kaprijski kanal
- Zmijanski kanal
- Murterski kanal - Tisno
- Privlački gaz
- kanal Mali Ždrelac /Ždrilo
- Trogirski kanal/Čiovski kanal
- Pašmanski kanal
- Drveniški kanal
- Drveniška vrata
- Šoltanski kanal (Šoltski preliv)
- Splitska vrata
- Splitski kanal
- Braški preliv
- Pakleni kanal
- Neretvanski kanal
- Ščedrovski kanal (Šćedranski kanal)
- Pelješki kanal (preliv)
- Kanal Ježevica (Korčula)
- Korčulski kanal (preliv) (Korčulanski kanal)
- Luka Karbuni (Korčula)
- Vraca (Korčula)
- Kanal Vlaška
- Stonski kanal
- Malostonski kanal (Kanal Maloga Stona)
- Mljetski kanal
- Lastovski kanal
- Viški kanal
- Biševski kanal
- Koločepski kanal
- Koločepska vrata
- Lopudska vrata
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ "Marine Briefing" (December 2006) Scottish Renewables Forum. Glasgow.
- ↑ "The Energetics of Large Tidal Turbine Arrays, Ross Vennell, 2012, preprint submitted to Royal Society, 2011."
- ↑ "Estimating the power potential of tidal currents and the impact of power extraction on flow speeds. Ross Vennell, 2011" DOI: 10.1016/j.renene.2011.05.011
- ↑ Bugajski, Dariusz R. (2021). Navigational rights and freedoms in the international law and practice. Akademia Marynarki Wojennej. str. 305–308. ISBN 978-83-961549-1-0. OCLC 1267382284.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Seznam morskih prelivov
- Kanal (razločitev)]]
- Kanal Svetega Jerneja
- Kanal Svetega Odorika
- Limski kanal
- Prekop (umetna vodna pot oz. prehod)
- Osor (umetni kanal/prekop, tudi Kanal Kavuada)
- Sueški prekop
- Panamski prekop
- Prevlaka/Boka Kotorska (Hrvaška/Črna Gora)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Spletne zbirke normativne kontrole: Nacionalno |
|---|
