Madurski preliv

Madurski preliv
Madurski preliv, kot jo vidimo iz Surabaje, z otokom Madura v ozadju
Madurski preliv
Madurski preliv ločuje otoka Java (levo) in Madura (na sredini).
Lega	Južna Indonezija med Javanskim morjem, Balijskim morjem in Balijskim prelivom
Vrsta	morski preliv
Selat Madura (indonezijsko)
Del	Indijski ocean
Glavni dotoki	Brantas Solo
Države porečja	Indonezija
Površina	9500 km2
Povp. globina	49 m
Maks. globina	81 m na vzhodni strani madurskega preliva
Naselja	Gresik, Surabaja, Sidoarjo, Pasuruan, Probolinggo, Situbondo, Sumenep, Sampang, Pamekasan, Bangkalan
Viri	Selat Madura: Indonesia National Geospatial-Intelligence Agency, Bethesda, MD, USA

Trajekt v Madurskem prelivu

Madurski preliv (indonezijščinaSalat Madura) v provinci Vzhodna Java, je morski preliv, ki ločuje indonezijska otoka Javo in Maduro, v njem pa so manjši otočki Kambing, Giliradža, Genteng in Ketapang.

Preliv prečka most Suramadu, najdaljši v Indoneziji, ki povezuje Surabajo na Javi in Bangkalan na otoku Madura.

Geografija

Madurski preliv je na vzhodu province Vzhodna Java, natančneje na jugozahodu, severu in vzhodu mesta Surabaja; vzhodno od okrožja Sidoarjo; zahodno in južno od otoka Madura; ter severno od območij Pasuruan, Probolinggo in Situbondo. V tej ožini so tudi majhni otoki, vključno z otokom Kambing, otokom Giliraja in otokom Genteng blizu otoka Madura ter otokom Ketapang v obalnih vodah okrožja Probolinggo. Kot morska plovna pot Madurski preliv povezuje različna morja vzdolž Javanskega morja, Balijskega morja in Balijskga preliva.

Izjemna zgodba o nastanku Madurskega preliva je zapisana v javanski zgodovinski pesnitvi Nagarakertagama iz okoli leta 1365. Po mnenju avtorja pesmi je preliv med Javo in Maduro, ki sta bila prvotno domnevno en sam otok, nastala leta 202 kot posledica močnega potresa. Ta različica nima nobene znanstvene potrditve.

Kultura in gospodarski pomen

Dejavnosti v Tanjung Peraku

Obalna skupnost ob Madurskem prelivu ima podobno kulturo kot druge obalne skupnosti. Eden od njenih običajev je tradicija, ki se izvaja na določen datum, ki temelji na islamskem koledarju, imenovana Pethik Laut, v obliki daritev, ki se skupaj nosijo in spustijo na sredino plaže. Preživetje večine ljudi na obali Madurskega preliva je ribištvo in pridelava soli; obalno območje ožine je tudi eden največjih proizvajalcev soli v Indoneziji.

Madurski preliv je tudi središče turizma, industrije in prometa. Elektrarna PLTU Paiton je na obali preliva, v podokrožju Paiton, okrožje Probolinggo, in je ena največjih na Javi.

Med turističnimi znamenitostmi na obali so znane plaže Kenjeran v Surabaji, Bentar v okrožju Probolinggo in Pasir Putih v okrožju Situbondo.

Pomorski promet vključuje trajekte, ki povezujejo Madurski preliv na dveh progah, in sicer na progi, ki povezuje pristanišče Ujung (Surabaja) s pristaniščem Kamal (Bangkalan, Madura), in na progi, ki povezuje pristanišče Kalianget (Sumenep, Madura) s Pelabuhan Jangkarjem (Situbondo, Vzhodna Java). Drug prometni objekt je most Suramadu kot kopensko prevozno sredstvo, ki povezuje Javo z Maduro in ima velik vpliv na gospodarstvo obeh otokov.