Pojdi na vsebino

Surabaja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Surabaja

Suroboyo
mesto
Regional transkripcije
 • javanščinaKutha Suråbåyå (Javanski pravopis Gêdrig)
كوڟا سورابايا‎ (Pégon)
ꦏꦸꦛꦯꦸꦫꦨꦪ (javansko Hånåcåråkå)
 • madurščinaSorbhâjâ (Latèn)
سَوربۤاجۤا‎ (Pèghu)
ꦯꦺꦴꦂꦧꦗ (Carakan)
 • kitajščina泗水
Sìshuǐ (Pinjin)
Sù-súi (Hokkien POJ)
Obzorje središča Surabaye
Balai Pemuda
ulica Tunjungan
Spomenik herojem
Hotel Majapahit
Uradni pečat Surabaja
Pečat
Vzdevek: 
Kota Pahlawan (Mesto junakov)
Geslo: 
Sura ing Baya (stara javanščina)
(Bleščeča Surabaja)
Položaj Surabaje v Vzhodni Javi
Položaj Surabaje v Vzhodni Javi
Surabaja se nahaja v Java
Surabaja
Surabaja
Položaj v Indoneziji
Surabaja se nahaja v Indonezija
Surabaja
Surabaja
Surabaja (Indonezija)
Koordinati: 7°15′55″S 112°44′33″E / 7.26528°S 112.74250°E / -7.26528; 112.74250
Država Indonezija
RegijaJava
ProvincaVzhodna Java
Naseljena1037[1]
Ustanovitev31. maj 1293
Status mesta v Indoneziji1. april 1906 (kot Gemeente (občina))[2]
Upravljanje
 • VrstaVlada župana in sveta
 • županEri Cahyadi
 • podžupanArmuji
Površina
 • mesto335,93 km2
 • Urbano
2.246,53 km2
 • Metropolitansko obm.
6.309,34 km2
Nadm. višina
5 m
Prebivalstvo
 (ocena sredi 2024[3])
 • mesto3.018.022
 • Gostota8.583,47 preb./km2
 • Urbano6.373.373 (3)
 • Metropolitansko obm.10.081.343 (2)
 • Metropolitanska gostota1.615 preb./km2
DemonimiSurabajčan/čanka
Časovni pasUTC+07:00 (WIB)
Omrežna skupina(+62) 31
Avtomobilska oznakaL (za motorna vozila), SKB (za rikše)
 - SkupajRastRp 715,294 trilijonov (2.)
RastUS$ 46,928 mrd
RastInt$ 150,294 mrd (PPP)
 - Per capitaRastRp 245.685 tisoč (5.)
RastUS$ 16.118
RastInt$ 51.622 (PPP)
 - MetroRastRp 2037,09 trilijon
RastUS$ 133,647 mrd
RastInt$ 428,025 mrd (PPP)
 - rastRast 6,.1%
HDI (2024)Rast 0,841 (10.) zelo visok
Spletna stranwww.surabaya.go.id

Surabaja (indonezijsko: [suraˈbaja] ⓘ; javansko: [surɔˈbɔjɔ]) (nekdaj tudi Soerabaja, Soerabaia ali Surabaja) je prestolnica Vzhodne Jave in drugo največje indonezijsko mesto, ki pokriva površino 335,93 km2 in leta 2024 s 3,1 milijona prebivalci in več kot 10 milijoni prebivalcev v razširjenem metropolitanskem območju. Po podatkih Nacionalne agencije za načrtovanje razvoja je Surabaja eno od štirih glavnih osrednjih mest Indonezije, poleg Džakarte, Medana in Makasarja. Metropolitansko območje Surabaya je tudi 6. največje gospodarstvo v ASEANu, pred Hanojem. Leta 2023 je bil bruto proizvodni partnerski sklad mesta ocenjen na 150,294 milijarde ameriških dolarjev. Leži na severni obali otoka Jave ob ustju reke Mas blizu Madurskega preliva. Vzdevek Mesto junakov spominja na borce za indonezijsko neodvisnost, ki so z bitko za Surabajo dali zagon indonezijski narodni revoluciji in nanjo opozorili mednarodno javnost. V mestu je bil rojen prvi indonezijski predsednik Sukarno.

Mesto je bilo poseljeno v 10. stoletju, v času Kraljestva Džangala, enega od dveh javanskih kraljestev, ki je bilo ustanovljeno leta 1045, ko je Airlanga odstopil prestol svojima dvema sinovoma. V poznem 15. in 16. stoletju je Surabaja postala vojvodina, pomembna politična in vojaška sila ter pristanišče na vzhodni Javi, verjetno pod cesarstvom Madžapahit.[6] Takrat je bila Surabaya že pomembno trgovsko pristanišče zaradi svoje lege ob delti reke Brantas in trgovske poti med Malako in Začimbnimi otoki prek Javanskega morja. Med zatonom Majapahita se je gospodar Surabaje upiral vzponu sultanata Demak in se mu podredil šele leta 1530. Surabaja je postala neodvisna po smrti sultana Trenggana iz Demaka leta 1546.

Od 18. stoletja do sredine 20. stoletja je bila Surabaja največje mesto Nizozemske Vzhodne Indije ter središče trgovanja na indonezijskem otočju, ki je takrat tekmovalo s Šanghajem in Hongkongom.[6]

Surabaja je eno najpomembnejših trgovskih pristanišč v Aziji.[7] Glavni izvoz predstavljajo sladkor, tobak in kava.[8] Na podlagi bogate zgodovina mesta kot trgovskega pristanišča je bila zgrajena močna finančna infrastruktura s sodobnimi gospodarskimi ustanovami, kot so banke, zavarovalnice in izvozno-uvozna podjetja. Na gospodarstvo sta vplivali rast mednarodnih industrijskih panog in izgradnja mostu Suramadu med Surabajo in mestom Bangkalan na otoku Madura. V mestu so tudi velika ladjedelnica in številne specializirane pomorske šole.[9]

Izvor imena

[uredi | uredi kodo]
Boj morskega psa in krokodila, emblem Surabaje od kolonialnih časov, izpeljan iz lokalne ljudske etimologije

Surabaja, iz javanskega »sura ing baya«, pomeni »pogumno se soočiti z nevarnostjo«;[10] izvorno iz združitve palijskih besed असुर (sura), kar se nanaša na Asura (budistična prepričanja), in भय (bhaya), kar se nanaša na »strah« ali »nevarnost«. To ime aludira na prerokbo jasnovidnega kralja Džajabaje iz 12. stoletja, čigar ime pomeni premagati strah ali nevarnost. Džajabaja je napovedal boj med orjaškim belim morskim volkom in orjaškim krokodilom, ki naj bi potekal na tem območju.[11]

Dogodek se včasih uporablja kot napoved mongolske invazije na Javo, pomembnega konflikta med silami Kublajkana, mongolskega vladarja Kitajske, in cesarstvom Madžapahit vladarja Radena Vidžaje, 31. maja 1293,[12][10] kar zdaj velja za datum ustanovitve mesta.[13]

Obe živali se zdaj uporabljata kot simbol mesta in sta v medsebojnem spopadanju in ovijanju prikazani v kipu blizu vhoda v mestni živalski vrt.[14]

Nekateri menijo, da se Džajabajeva prerokba nanaša na veliko vojno med domačini Surabaje in tujimi silami v vojni za neodvisnost leta 1945. Druga zgodba govori o dveh junakih z imenom Sura in Baja, ki sta se bojevala, da bi postala kralj mesta. To je ljudska razlaga, ki je pri ljudeh in upravi mesta priljubljena, vendar ni podprta z zgodovinskimi viri.[15]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgodnja zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kraljestvo Janggala je bilo eno od dveh javanskih kraljestev, ki sta nastali leta 1045, ko je Airlangga abdiciral prestol kraljestva Kahuripan v korist svojih dveh sinov. Najzgodnejši zgodovinski zapis o Surabaji je v knjigi Džu Fan Dži iz leta 1225, ki jo je napisal Džao Rugua, v kateri se imenuje Džòng Džjā Lú (重迦庐).[16][17] Ime Janggala izhaja iz starojavanskega imena Hujung Galuh (dobesedno 'rtski diamant' ali 'rtski dragulj'). Hujung Galuh je stal ob ustju reke Brantas in je danes del sodobnega mesta Surabaja in regentstva Sidoarjo.[18]

V 14. in 15. stoletju je bila Surabaja eno od pristanišč Majapahit ali obalnih naselij, skupaj s Tubanom, Gresikom in Hujung Galuhom (sodobni Sidoarjo). Ma Huan je v svoji knjigi Jingja Šenglan[19] iz leta 1433 dokumentiral obisk Dženg Hejevih ladij z zakladom v začetku 15. stoletja.

Po več kot 20 li potovanju proti jugu je ladja dosegla Sulumayi, katerega tuje ime je Surabaya. Ob ustju je voda, ki izteka, sladka.

— Ma Huan, Yingya Shenglan

Ma Huan je obiskal Javo med Dženg Hejevo četrto odpravo leta 1413, med vladavino kralja Majapahita Wikramawardhane. Opisuje svoje potovanje v prestolnico Majapahita. Najprej je prispel v pristanišče Tupan (Tuban), kjer je videl veliko število kitajskih naseljencev, ki so se preselili iz Guangdonga in Džangdžova. Nato je odplul proti vzhodu do uspešnega novega trgovskega mesta Koerhhsi (Gresik), Supaerhja (Surabaja), nato pa je z manjšo ladjo odplul v notranjost reke proti jugozahodu, dokler ni dosegel pristanišča Čangku (Canggu) na reki Brantas. Nadaljeval je potovanje po kopnem proti jugozahodu in prispel v Mančepo (Madžapahit), kjer je bival javanski kralj.[20]

Predkolonialna doba

[uredi | uredi kodo]
Mošeja Ampel, zgrajena leta 1421

Območje Surabaje je bilo nekoč glavna vrata v prestolnico kraljestva Majapahit z morja, ob ustju reke Mas (Kali Mas). Obletnica mesta Surabaja je bila določena na 31. maj 1293, v spomin na zmago Majapahitov pod vodstvom Radena Vidžaje proti mongolski invaziji. Mongolske čete, ki so prišle z morja, so bile opisane kot Sura (morski psi/pogumni), čete Radena Vidžaje, ki so prišle s kopnega, pa kot Baja (krokodili/nevarnost), kar dobesedno pomeni pogumni za soočenje z nevarnostmi, ki grozijo. Zato se dan zmage obeležuje kot obletnica Surabaje.

Do konca 15. stoletja se je v Surabaji začel ukoreninjati islam. Naselje Ampel, ki je okoli mošeje Ampel v današnji vasi Ampel, okrožje Semampir, severna Surabaja, je ustanovil islamski prozelitizer Sunan Ampel.[21]

V poznem 15. in 16. stoletju je Surabaja zrasla v vojvodstvo, pomembno politično in vojaško silo v vzhodni Javi. Portugalski pisatelj Tomé Pires je omenil, da je bil leta 1513 v Surabaji na oblasti muslimanski gospodar, čeprav je bil verjetno še vedno vazal hindujsko-budističnega Majapahita.[22] Takrat je bila Surabaja že pomembno trgovsko pristanišče, zaradi svoje lege ob delti reke Brantas in trgovske poti med Melako in Začimbnimi otoki prek Javanskega morja. Med zatonom Majapahita se je gospodar Surabaje upiral vzponu Demakskega sultanata in se njegovi oblasti podredil šele leta 1530. Surabaja je postala neodvisna po smrti sultana Trenggane iz Demaka leta 1546.[23][24]

Po propadu Demaka je Surabajo leta 1598 pod vodstvom Panembahana Senopatija osvojil sultanat Mataram, leta 1610 pa jo je napadel Panembahan Seda ing Krapyak. Članek VOC iz leta 1620 je Surabajo opisal kot bogato in močno regijo.[25]

Vojvodstvo Surabaja je prišlo v konflikt z močnejšim sultanatom Mataram in ga je kasneje leta 1625 pod vodstvom sultana Agunga zavzel. To je bil eden najhujših pohodov Matarama, v katerem so morali osvojiti Surabajine zaveznike, Sukadano in Maduro, ter oblegati mesto, pri čemer je blokiral tok reke Brantas, sultan Agung pa je prisilil Surabajo k predaji. S to osvojitvijo je Mataram nato nadzoroval večino Jave, razen Bantenskega sultanata in nizozemske naselbine Batavija.

Kolonialna doba

[uredi | uredi kodo]
Grb Soerabaje (stari črkopis Surabaye) v nizozemski kolonialni dobi, podeljen leta 1931

Rastoča Nizozemska vzhodnoindijska družba je mesto prevzela od oslabljenega Matarama novembra 1743. Pri utrjevanju svoje oblasti nad Surabajo in sčasoma tudi nad preostalim delom Vzhodne Jave so Nizozemci sodelovali z vodilnimi regionalnimi magnati, vključno z Ngabehijem Soero Pernollom (1720–1776), njegovim bratom Han Bwee Kongom, Kapiteinom der Chinezenom (1727–1778) in njegovim nečakom Han Chan Pietom, Majoorjem der Chinezenom (1759–1827), vsi iz močne družine Han iz Lasema.[26][27]

V 18. in 19. stoletju je bila Surabaja največje mesto v Nizozemski Vzhodni Indiji, postala je pomembno trgovsko središče in gostila najobsežnejšo pomorsko oporišče v koloniji. Surabaja je bila tudi središče plantažnega gospodarstva in industrije na Javi, ki ga je podpiralo njeno naravno pristanišče.[28]

V času Nizozemske Vzhodne Indije je bila Surabaja glavno mesto Surabaya Residency, katerega ozemlje obsega današnje regentstvo Gresik, Sidoarjo, Mojokerto in Jombang. Leta 1905 je Surabaja dobila status občine (gemeente). Leta 1926 je bila Surabaja imenovana za glavno mesto province Vzhodna Java. Od takrat se je razvila v drugo največje mesto v Nizozemski Vzhodni Indiji, takoj za Batavijo.

Pasar Besar z železniškim viaduktom OJS v ozadju, tako imenovani Hogeweg, Surabaja približno med letoma 1900 in 1940

Pred letom 1900 se je središče mesta Surabaja vrtelo okoli Jembatan Merah (dobesedno 'Rdeči most'). Leta 1910 je bilo v danes znanem kot pristanišče Tanjung Perak, zgrajeno moderno pristanišče. Do 1920-ih so rasla nova naselja, kot so Darmo, Gubeng, Fields in Ketabang.

Surabaja je bila zgodnje središče levičarskega političnega organiziranja v kolonialni Indoneziji. V desetletju po letu 1910 so nizozemski kolonisti ustanovili predhodnico Komunistične partije Indonezije (PKI), ISDV. Uspeh organiziranja z mornarji in lokalnimi Indonezijci je leta 1917 privedel do zatiranja.[29]

Doba neodvisnosti

[uredi | uredi kodo]

Japonska je mesto okupirala leta 1942 kot del japonske okupacije Nizozemske Vzhodne Indije, zavezniki pa so ga leta 1944 bombardirali. Po predaji Japonske ob koncu druge svetovne vojne so Surabajo zasedli indonezijski nacionalisti. Mlada država je kmalu prišla v konflikt z Britanci, ki so po japonski predaji postali skrbniki nizozemske kolonije.

Zgorel avtomobil brigadirja Mallabyja na mestu, kjer so ga ubili indonezijski vojaki, ki so se zavzemali za neodvisnost, med bitko pri Surabayi 31. oktobra 1945

Bitka pri Surabaji se je začela, potem ko je Arek-Arek Suroboyo (dobesedno »Mladi ljudje (ali samo ljudje) Surabaye«) 30. oktobra 1945 v bližini Jembatan Meraha ubil britanskega brigadirja Aubertina Mallabyja, domnevno z zablodelo kroglo. Zavezniki so republikancem v mestu postavili ultimat, naj se predajo, vendar so ga zavrnili. Bitka, ki je sledila in je terjala na tisoče življenj, se je odvila 10. novembra, ki ga Indonezijci pozneje praznujejo kot Hari Pahlawan (Dan junakov). Incident z rdeče-belo zastavo (nizozemska zastava na vrhu stolpa hotela Yamato, ki je bila raztrgana v indonezijsko rdeče-belo zastavo) s strani Bung Toma je prav tako zabeležen kot junaški podvig med bojem za mesto.

Mesto je znano kot Kota Pahlavan (dobesedno »Mesto junakov«) zaradi pomena bitke pri Surabaji pri spodbujanju indonezijske in mednarodne podpore indonezijski neodvisnosti med indonezijsko nacionalno revolucijo.[30]

Sodobna zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Po dobi neodvisnosti sta rast prebivalstva in hitra urbanizacija prisilili Surabajo, da se je razvijala proti vzhodu in zahodu, kot je danes. Povečanje števila vozil, rast novih industrij in širjenje stanovanjskih gradenj, ki so jih izvedla nepremičninska podjetja, ki so zasedla obrobje mesta, so povzročili prometne zastoje ne le v središču mesta, temveč pogosto tudi v predmestjih. Surabaya je iz relativno revnega mesta konec 19. stoletja zrasla v metropolo konec 20. stoletja in postala eno najhitreje rastočih metropolitanskih območij v jugovzhodni Aziji. Surabaji je uspelo postati tudi eno najbolj organiziranih metropolitanskih mest v Indoneziji z najčistejšim zrakom.

13. maja 2018 so bile v seriji terorističnih napadov, ki jih je sprožila Jamaah Ansharut Daulah, jugovzhodnoazijska veja ISIS, v Surabaji bombardirane tri cerkve in en stanovanjski kompleks v sosednjem regentstvu Sidoarjo, naslednji dan pa je sledilo bombardiranje sedeža policijske uprave. Ubitih je bilo 28 ljudi, vključno z napadalci. 57 ljudi je bilo ranjenih; več jih je bilo v kritičnem stanju.

Prvi potrjeni primer COVID-19 v Vzhodni Javi je bil v Surabaji 17. marca 2020. Maja 2020 je Surabaja postala epicenter pandemije v Indoneziji.[31]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Surabaja, glavno mesto province Vzhodna Java, se razprostira na 335,93 km2, njeno metropolitansko območje pa obsega 6309,34 km2, vključno s satelitskimi mesti Mojokerto, Gresik, Sidoarjo, Bangkalan in Lamongan, in ima po ocenah leta 2024 10,08 milijona prebivalcev, zaradi česar je drugo največje urbano območje v Indoneziji in med 50 največjimi na svetu.[32] Surabaja se po indeksu človekovega razvoja uvršča na 11. mesto med indonezijskimi mesti. Ponuja poslovne in zaposlitvene priložnosti ter ima potencialno višji življenjski standard v primerjavi z drugimi deli države, kar je privabilo migrante z vsega indonezijskega arhipelaga, zaradi česar je postala talilni lonec številnih kultur.

Mesto se zaradi pomena bitke pri Surabaji med indonezijsko nacionalno revolucijo imenuje Kota Pahlavan (mesto junakov). Mesto je eno pomembnih finančnih, komercialnih, industrijskih, prometnih in zabaviščnih središč arhipelaga.[50] Verjetno drugo najpomembnejše mesto za Džakarto, v mestu pa se nahaja tudi drugo najbolj prometno indonezijsko pristanišče, pristanišče Tanjung Perak, ki se nahaja v severni Surabaji. Mesto je znano tudi kot eno najčistejših in najbolj zelenih v Indoneziji.[33]

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Surabaja ima tropsko vlažno in suho podnebje (Köppen: Aw) z izrazitimi vlažnimi in suhimi letnimi časi. Vlažno obdobje v mestu traja od oktobra do maja, sušno obdobje pa pokriva preostale štiri mesece. Za razliko od mnogih mest in regij s tropskim vlažnim in suhim podnebjem so povprečne visoke in nizke temperature zelo dosledne skozi vse leto, s povprečno najvišjo temperaturo okoli 31 °C in povprečno najnižjo temperaturo okoli 23 °C. Poletni meseci (od decembra do februarja) so najbolj vlažni meseci, spomladanski meseci (od septembra do novembra) pa so najbolj vroči meseci.

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]
Wisma Intiland, najbolj znana brutalistična arhitektura v Surabaji. Je ena zadnjih stavb, ki jih je zasnoval Paul Rudolph.

Arhitektura v Surabaji je mešanica kolonialnih, azijskih, javanskih, modernih in postmodernih vplivov. Danes še vedno stoji veliko ostankov kolonialnega obdobja, kot sta hotel Majapahit in pošta Surabaja. Kot relativno staro mesto v Indoneziji in jugovzhodni Aziji je bila večina kolonialnih stavb zgrajenih okoli 17. stoletja do začetka 20. stoletja. Te stavbe kažejo vpliv nizozemskega ali evropskega sloga v srednjem veku.[34]

Hiša stanovalca ob reki Ketabang v Surabayi (konec 19. stoletja)

Ketabang je območje okrožja Genteng v Surabaji, ki ga je načrtoval nizozemski arhitekt Cosman Citroen.

Pred drugo svetovno vojno je bilo v starem delu mesta veliko trgovin, večinoma dvonadstropnih. Kažejo vpliv evropske in kitajske tradicije. Čeprav so bile nekatere porušene za novogradnje, je še vedno veliko starih stavb, ki so ohranjene kot kulturna dediščina in mestne ikone, in so okoli območja ulic Kembang Jepun, Karet, Gula, Slompretan in Rajawali.

Po osamosvojitvi Indonezije je bilo središče arhitekturnega razvoja Surabaje skoncentrirano le na območju Jembatan Merah in okolice. V poznih 1990-ih in zgodnjih 2000-ih so se v Surabajyi vse bolj pojavljale stavbe v modernem in postmodernem slogu. Skupaj z gospodarskim razvojem so takšne stavbe še naprej rasle. V letu 2010 je mesto postalo središče nebotičnikov in visokih stavb v vzhodni Javi in ​​osrednjih regijah Indonezije, kot sta The Peak Residence – Tunjungan Plaza 6 (215 metrov) in One Icon Residence – Tunjungan Plaza 5 (200 metrov).[35]

Parki

[uredi | uredi kodo]

Surabaja je med najčistejšimi in najbolj zelenimi mesti v Indoneziji. To se kaže v mestnih parkih, ki so opremljeni s fontanami v skoraj vsaki soseski. Med te parke spadajo park Bungkul, park Harmoni, park Pelangi, park Surya, park Mundu, sadni park Undaan, park Jayengrono in drugi. Park Bungkul je leta 2013 prejel nagrado Združenih narodov za azijsko mestno krajino kot najboljši park v Aziji zaradi svojih zelo celovitih in integriranih objektov, začenši z gospodarskim območjem (centri za ulično hrano), zelenimi odprtimi površinami, parki, območjem, prijaznim invalidom, brezplačnim internetom (Wi-Fi) in rednim vzdrževanjem vrtov.[36]

Mesto je zelo izjemno na področju okolja. Mesto je prejelo številne nagrade na področju okolja in urbanističnega načrtovanja tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Med temi nagradami so bile Adipura, Adipura kencana, Adiwiyata, Wahyu Tata Nugraha in druge zelene nagrade, Adipura Cup, ki ga je Surabaya večkrat osvojila v 1980-ih in 1990-ih, trofeja Adipura Kencana, v kategoriji najčistejšega metropolitanskega mesta in sedemkrat zapored v obdobju od 2010 do 2017, ter trofeja Adipura na plenarnem zasedanju leta 2016.[37] Mesto je prejelo tudi več nagrad centralne vlade kot eno večjih mest z najboljšo kakovostjo zraka v Indoneziji.[64] Surabaya je leta 2012 prejela nagrado "Mesto z najboljšo udeležbo v azijsko-pacifiški regiji", ki jo podeljuje Citynet, za uspeh mestne uprave in sodelovanje ljudi pri upravljanju okolja. Surabaa je leta 2011 in 2014 prejela tudi nagrado ASEAN Environmentally Sustainable City Award oziroma »mesto z najboljšim trajnostnim okoljskim upravljanjem v ASEAN«.[38] Leta 2018 je Surabaja skupaj s Hamburgom, Kazanom in Tokiom osvojila mestno nagrado Lee Kuan Yew na podlagi sposobnosti vzdrževanja in upravljanja vasi v središču mesta z odličnim vladnim upravljanjem in sodelovanjem skupnosti v hitro razvijajočem se mestu.[39] Surabaja je postala prvo mesto v Indoneziji, ki je prejelo to nagrado. Po drugi strani pa je kar nekaj območij, ki se zdijo manj organizirana, zlasti v soseskah južne in severne Surabaje. To je skrb mestne vlade, da reorganizira okolje v regiji.

Okrožja Surabaye

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Surabaja je razdeljena na enaintrideset kecamatanov (okrožij) in nadalje na 154 kelurahanov (mestnih vasi). Okrožja so združena v pet območij: osrednje, severno, južno, vzhodno in zahodno.

Demografija

[uredi | uredi kodo]

Surabaja je drugo najbolj naseljeno mesto v Indoneziji z 2.874.314 prebivalci, zabeleženimi v mejah mesta (kota) v popisu leta 2020; uradna ocena sredi leta 2024 je bila 3.018.022. Z razširjenim metropolitanskim razvojnim območjem, imenovanim Gerbangkertosusila (izpeljano iz Gresik-Bangkalan-Mojokerto-Surabaya-Sidoarjo-Lamongan), ki je dodalo več kot 12 milijonov prebivalcev v več mestih in okoli 50 okrožjih, razporejenih po nesosednjih mestnih območjih, vključno z okrožji Gresik, Sidoarjo, Mojokerto in Pasuruan. Centralna vlada Indonezije priznava le metropolitansko območje (Surabaja, Gresik in Sidoarjo) kot Veliko Surabajo (Zona Surabaya Raya) z 8.319.229 prebivalci (2015), zaradi česar je zdaj drugo največje metropolitansko območje v Indoneziji.[40] Mesto je zelo urbanizirano, z industrijo, ki je skoncentrirana v mestu, in vsebuje slume. Kot vodilno izobraževalno središče je mesto tudi dom študentov iz vse Indonezije.[41]

Surabaja je staro mesto, ki se je sčasoma širilo, njegovo prebivalstvo pa še naprej narašča s približno 2,2 % na leto. V zadnjih letih se je v mesto preselilo več ljudi iz bližnjih predmestij in vasi v vzhodni Javi.

= Etnična pripadnost

[uredi | uredi kodo]
Manten Pegon, tradicionalna poročna obleka iz Surabaye

Javanci predstavljajo večino v Surabaji, približno 83 odstotkov prebivalstva, medtem ko so Madurci in Kitajci pomembni manjšini, vsaka od njih približno 7 odstotkov prebivalstva.[42] Manjše skupine vključujejo Arabce, zlasti ljudstvo Hadhrami, ki izvira iz regije Hadhramaut v Jemnu, Armence in Jude. V Surabaji živijo tudi etnične skupine iz drugih delov Indonezije: Sundanci, Minangi, Bataci, Banjarji in Balijci.

Kot ena od indonezijskih izobraževalnih destinacij je Surabajya tudi prebivališče študentov iz različnih regij države, ki lahko oblikujejo skupnosti glede na regijo, iz katere prihajajo. Večina prihaja iz vzhodnega dela Indonezije, vključno s Papuanci, Minahasanci ali Bugisi, pa tudi ljudje iz Timorja in od drugod.

Ker je Surabaja regionalno trgovsko središče, v njej živi veliko tujcev (izseljencev), zlasti v zahodnem delu mesta. V mestu so tudi skupnosti Korejcev, Japoncev, Indijcev in zahodnjakov.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]
Tunjungan, glavno osrednje poslovno okrožje Surabaye

Od začetka 20. stoletja je Surabaja eno najpomembnejših in najbolj prometnih trgovskih mestnih pristanišč v Aziji. Glavni izvozni izdelki iz pristanišča so sladkor, tobak in kava. Njegova bogata zgodovina kot trgovskega pristanišča je privedla do močne finančne infrastrukture s sodobnimi gospodarskimi institucijami, kot so banke, zavarovalnice in zanesljiva izvozno-uvozna podjetja. Na gospodarstvo vpliva nedavna rast mednarodnih industrij in dokončanje mostu Suramadu. Zaradi visokega potenciala in gospodarskih dejavnosti je mesto privlačna destinacija za tuje vlagatelje. V mestu je velika ladjedelnica in številne specializirane pomorske šole. Indonezijska banka je prav tako načrtovala, da bo Surabaja postala islamsko finančno središče Indonezije.

Kot glavno mesto province ima Surabaja številne pisarne in poslovna središča; kot metropolitansko mesto je postalo središče gospodarskih, finančnih in poslovnih dejavnosti v vzhodni Javi in ​​drugod. Je tudi drugo največje pristaniško mesto v Indoneziji za Džakarto. Kot trgovsko središče ni le trgovsko središče za Vzhodno Javo, temveč tudi območja v osrednji Javi, Kalimantanu in vzhodni Indoneziji. Zaradi strateške lege skoraj v središču Indonezije in južno od Azije je eno ključnih središč za trgovske dejavnosti v jugovzhodni Aziji.[43] Trenutno poteka gradnja nebotičnikov, vključno s stanovanji, etažnimi stanovanji in hoteli, da bi pritegnili tuji kapital. Surabaja in okolica doživljata najhitreje rastoči in najnaprednejši gospodarski razvoj v Indoneziji. Mesto je tudi eno najpomembnejših mest za podporo indonezijskega gospodarstva.

Večina prebivalstva se ukvarja s storitvami, industrijo in trgovino. Surabaja je hitro rastoče trgovsko središče. Med glavne industrije spadajo ladjedelništvo, težka oprema, predelava hrane in kmetijstvo, elektronika, oprema za dom in obrt. V mestu ima sedež veliko večjih multinacionalnih podjetij, kot so Sampoerna, Maspion, Wings Group, Unilever Indonesia, Pakuwon Group, Jawa Pos Group in PAL Indonesia.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Munoz, Paul Michel (2006). Early Kingdoms of the Indonesian Archipelago and the Malay Peninsula. Continental Sales, Incorporated. str. 246. ISBN 9789814155670.
  2. ↑ Perkembangan Kota Dan Arsitektur Kolonial Belanda Di Surabaya, 1870–1940. Diterbitkan atas kerjasama Lembaga Penelitian dan Pengabdian kepada Masyarakat, Universitas Kristen PETRA Surabaya dan Penerbit ANDI Yogyakarta. 1. januar 1996. ISBN 9789795333739 – prek Google Books.
  3. ↑ Badan Pusat Statistik, Jakarta, 28 February 2025, Kota Surabaya Dalam Angka 2025 (Katalog-BPS 1102001.3578)
  4. ↑ »Demographia World Urban Areas, 18th Annual Edition« (PDF). Julij 2022. Pridobljeno 29. marca 2023.
  5. ↑ »PU-net«. perkotaan.bpiw.pu.go.id. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2022. Pridobljeno 31. avgusta 2020.
  6. 1 2 Dick, Howard W. (2003). Surabaya, City of Work: A Socioeconomic History, 1900–2000. Research in international studies: Southeast Asia series. Zv. 106. Singapore University Press. ISBN 978-9971-69-264-3.
  7. ↑ »Surabaya History Facts and Timeline: Surabaya, East Java, Indonesia«. www.world-guides.com. Pridobljeno 27. januarja 2019.
  8. ↑ Zanden, Jan Luiten van; Marks, Daan (2. maj 2013). An Economic History of Indonesia: 1800–2010. Routledge. ISBN 978-1-136-45460-8.
  9. ↑ surabaya.go.id. »Sosial Ekonomi«. www.surabaya.go.id (v indonezijščini). Pridobljeno 5. januarja 2019.[mrtva povezava]
  10. 1 2 »Welcome to Surabaya City, East Java«. Surabaya Tourism, EastJava.com. Pridobljeno 17. novembra 2014.
  11. ↑ Hananto, Akhyari. »Asal Nama "Surabaya", Ternyata bukan Hiu dan Buaya«. Good News From Indonesia (v indonezijščini). Pridobljeno 3. januarja 2019.
  12. ↑ Irwan Rouf & Shenia Ananda (1. januar 2013). Rangkuman 100 Cerita Rakyat Indonesia dari Sabang sampai Merauke: Asal Usul Nama Kota Surabaya (v indonezijščini). MediaKita. str. 60. ISBN 9786029003826. Pridobljeno 17. novembra 2014.
  13. ↑ Graf, Arndt; Chua, Beng Huat (2008). Port Cities in Asia and Europe. Routledge. ISBN 978-1-135-78478-2.
  14. ↑ »Patung Suro dan Boyo di Surabaya | Jalan Jalan Yuk!«. www.jalanjalanyuk.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. januarja 2019. Pridobljeno 5. januarja 2019.
  15. ↑ Suaramuslim.net (1. junij 2018). »Soerabaia Tempo Doeloe "Lambang Kota Surabaya"«. Suara Muslim (v indonezijščini). Pridobljeno 3. januarja 2019.
  16. ↑ Xin, Guancan (2015). »Chinese Ceramics and Trade in 14th Century Southeast Asia–––A Case Study of Singapore«. ScholarBank@NUS Repository.
  17. ↑ F. Hirth and W.W. Rockhill, Chau Ju-kua, St Petersburg, 1911
  18. ↑ duniakeris (19. januar 2018). »Bagaimana Bika Ujung Galuh Bukan Surabaya Kini«. DUNIA KERIS-US. Pridobljeno 5. januarja 2019.
  19. ↑ Ma Huan Ying-yai Sheng-lan, The Overall Survey of Ocean Shore, translated by J.V.G. Mills, p. 90, 1970, Hakluyt Society, reprint by White Lotus, 1997. ISBN 974-8496-78-3.
  20. ↑ Ma Huan; JVG Mills (1970). »Ying-yai Sheng-lan, The Overall Survey of the Ocean's Shores« (PDF). Washington.edu. str. 86–97 (Country of Chao–Wa).
  21. ↑ ID, Pecinta Ulama. »Sejarah Singkat Masjid Agung Sunan Ampel (MASA) Surabaya«. Pecinta Ulama. Pridobljeno 3. januarja 2019.
  22. ↑ Pigeaud 1976, str. 16.
  23. ↑ Pigeaud 1976, str. 28.
  24. ↑ Akhmad Saiful Ali 1994, str. 32.
  25. ↑ M. C. Ricklefs, A History of Modern Indonesia since c. 1200, 2008
  26. ↑ Margana, Sri (2007). Java's last frontier : the struggle for hegemony of Blambangan, c. 1763–1813. Leiden: TANAP. str. 210–236. Pridobljeno 17. februarja 2016.
  27. ↑ Salmon, Claudine (1997). »La communauté chinoise de Surabaya. Essai d'histoire, des origines à la crise de 1930«. Archipel. 53: 121–206. doi:10.3406/arch.1997.3396.
  28. ↑ Peter James Rimmer; Howard W. Dick (2009). The City in Southeast Asia: Patterns, Processes and Policy. NUS Press. str. 32. ISBN 978-9971-69-426-5.
  29. ↑ Achdian, Andi. »The Pre-history of Indonesian Communism and the Dutch Apostles«. tirto.id.
  30. ↑ »[Hari Pahlawan] Battle of Surabaya, the Story behind Indonesia's Heroes Day«. Global Indonesian Voices – GIV-US. 9. november 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. aprila 2017. Pridobljeno 4. marca 2019.
  31. ↑ »Khofifah Benarkan Kasus Positif COVID-19 Pertama di Jatim«. Suara Surabaya (v indonezijščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2020. Pridobljeno 17. aprila 2020.
  32. ↑ »About Surabaya«. INTERNATIONAL CONFERENCE ON ADVANCED ENGINEERING AND TECHNOLOGY (v angleščini). 12. avgust 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2019. Pridobljeno 14. januarja 2019.
  33. ↑ »SIDI International Conference 2019«. SIDI Conference International 2019. 23. marec 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. junija 2019. Pridobljeno 24. avgusta 2020.
  34. ↑ Alda, Michelle. »Mengenal Bangunan Kolonial Belanda Surabaya Karya Estourgie«. detiknews (v indonezijščini). Pridobljeno 4. marca 2019.
  35. ↑ Suhendra (24. avgust 2016). »Parade Gedung Pencakar Langit«. tirto.id (v indonezijščini). Pridobljeno 5. januarja 2019.
  36. ↑ »Surabaya's Bungkul Park Nabs 2013 Asian Townscape Award«. Tempo. 28. november 2013. Pridobljeno 4. marca 2019.
  37. ↑ Surabaya, Kukuh S. Wibowo (19. julij 2016). »Surabaya Raih Tujuh Adipura Berturut-turut«. Tempo (v indonezijščini). Pridobljeno 4. marca 2019.
  38. ↑ »Tri Rismaharini«. World Bank Live. 25. september 2014. Pridobljeno 4. marca 2019.
  39. ↑ »Surabaya Raih Penghargaan Lee Kuan Yew. Risma Akan Tampil di Dua Forum | Surabaya Bisnis.com«. Bisnis.com (v indonezijščini). 4. julij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2019. Pridobljeno 4. marca 2019.
  40. ↑ Statistics Indonesia, BPS (25. december 2017). »Statistik Komuter Gerbangkertosusila Hasil Survei Komuter Gerbangkertosusila 2017«. bps.go.id.
  41. ↑ »Migration to Surabaya City: 1996«. www.kicc.jp. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2017. Pridobljeno 4. marca 2019.
  42. ↑ »Demografi Surabaya«. Surabaya.go.id (v indonezijščini). Pemerintah Kota Surabaya. Pridobljeno 13. januarja 2020.
  43. ↑ Ramadhan, Bagus. »Surabaya, Kota Ujung Tombak Poros Maritim Indonesia«. Good News From Indonesia (v indonezijščini). Pridobljeno 5. januarja 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Surabaja&oldid=6624264«