Mozambiški preliv
| Mozambiški preliv | |
|---|---|
 Lega Mozambiškega preliva | |
  Mozambiški preliv | |
| Vrsta | Morski preliv |
| Del | Indijski ocean |
| Države porečja | Madagaskar in Mozambik |
| Maks. dolžina | 1600 km |
| Maks. širina | 1000 km |
| Min. širina | 419 km |
| Površina | ok. 700.000 km² |
| Maks. globina | 3292 m |
Mozambiški preliv (francosko Canal du Mozambique, Predloga:Lang-mg, portugalsko Canal de Moçambique) je rokav Indijskega oceana med državama jugovzhodne Afrike Madagaskar in Mozambik. Preliv je dolg približno 1700 km in širok 419 km na najožji točki in doseže globino 3292 m približno 230 km ob obali Mozambika. Topel tok, Mozambiški tok, teče v smeri proti jugu v prelivu in vodi v tok Agulhas ob vzhodni obali Južne Afrike.[1]
Obseg[uredi | uredi kodo]
Mednarodna hidrografska organizacija (IHO) opredeljuje meje Mozambiškega preliva na naslednji način:[2].
- Na severu. Črta od izliva reke Rovuma (10°28′S 40°26′E / 10.467°S 40.433°E) do Ras Habuja, najsevernejše točke Ile Grande Comore, najsevernejšega izmed Komorskih otokov, do Cap d'Ambre (rt Amber), severna skrajnost Madagaskarja (11°57′S 49°17′E / 11.950°S 49.283°E)
- Na vzhodu. Zahodna obala Madagaskarja
- Na jugu. Črta od Cap Sainte-Marie, južne skrajnosti Madagaskarja do Ponto do Ouro na celini (26°53′S 32°56′E / 26.883°S 32.933°E)
- Na zahodu. Obala Južne Afrike
Otoki v prelivu[uredi | uredi kodo]
Komori[uredi | uredi kodo]
- Grande Comore
- Mohéli
- Anjouan
Francija[uredi | uredi kodo]
- Regija Francije: Mayotte (lastijo si jih Komori)
- Razpršeni otoki v Indijskem oceanu, okrožje Francoskih južnih in antarktičnih dežel:
- Otoki Glorioso (zahtevajo si jih Madagaskar in Komori)
- Otok Juan de Nova (zahteva ga Madagaskar)
- Otok Europa (zahteva ga Madagaskar)
- Bassas da India (zahteva ga Madagaskar)
Mozambik[uredi | uredi kodo]
- Arhipelag Primeiras in Segundas
- Ilha do Fogo
Okolje[uredi | uredi kodo]
Mozambiški kanal je dom velikega števila vrst in zdi se, da ga nekatere od njih uporabljajo kot biološki koridor. Tu je bilo prvič dokazano,[3] da so se plenilske morske ptice (v tem primeru burnice vrste Fregata minor) premikale po strukturah, imenovanih Lagrangeove koherentne strukture ali LCS. Sledijo grebenom FSLE (Finite-Size Lyapunov Exponent), da locirajo gibanje svojih virov hrane (ribiči sami že dolgo uporabljajo položaj določenih ptic, da locirajo določene jate rib).
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]
Incident Graf Spee[uredi | uredi kodo]
15. novembra 1939 je pod poveljstvom kapitana Patricka (Paddyja) Dovea britanski obalni tanker Africa Shell plul skozi prehod Mozambiškega preliva od Quelimana do Lourenco Marquesa in plul z balastom. Tekom jutra jo je na točki 10 navtičnih milj (19 km) jugozahodno od svetilnika pri rtu Zavora opazila nemška žepna bojna ladja Admiral Graf Spee pod poveljstvom kapitana Hansa Langsdorffa, in se pripravil na trgovinski nalet. Graf Spee je ukazal Afrika Shell, naj se ustavi, tako da je izstrelil strel čez njen premec.[4][5][6][7]
Po zaustavitvi ladje Africa Shell je bil iz Graf Spee odposlan kuter z vkrcano skupino, ki se je nato vkrcala na tanker, pri čemer je odgovorni častnik v popolni angleščini nagovoril kapitana Dovea s stavkom: »Dobro jutro, kapitan. Oprostite; vojna sreča.«
Čez čas je ekipa, ki se je vkrcala, ukazala ladijski družbi, razen poveljniku Africa Shell, v svoje rešilne čolne, preden je odstranila vso hrano, vključno z majhno količino vina. Posadki je bilo ukazano, naj vesla do obale, le kapitan Dove je bil ujet na krovu Graf Spee, kjer naj bi bil zaprt. Kapitan Dove je bil razburjen zaradi prestrezanja njegove ladje in se je osebno pritožil stotniku Langsdorffu, pri čemer je navedel, da je bila ladja Africa Shell znotraj portugalskih teritorialnih voda in da je dejanje očitno kršilo mednarodno pravo.
Ko se je posadka ladje Africa Shell odpravila na obalo, in je bil kapitan Dove premeščen na ladjo Graf Spee, se je skupina za vkrcanje lotila operacije potopitve tankerja. Na ladjo so postavili potapljajoče naboje in nastavili njihove časovnike, nato pa se je skupina ponovno vkrcala na motorno ladjo in se vrnila na Graf Spee. Ko je bilo vse osebje varno na krovu Graf Spee, so Langsdorff in njegova posadka opazovali detonacijo nabojev, ki so naredili dve luknji v krmi Africa Shell. Po tem je Graf Spee odprla ogenj z delom svoje sekundarne oborožitve 15 cm pušk SK C/28 in potopila Africa Shell.
Bitka za Madagaskar[uredi | uredi kodo]
Mozambiški preliv je bil med bitko za Madagaskar prostor spopadov druge svetovne vojne.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Mozambique Channel" [1]. Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Inc. 2015. Retrieved 27 September 2015
- ↑ "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition" (PDF). International Hydrographic Organization. 1953. Archived from the original (PDF) on 8 October 2011. Retrieved 28 December 2020
- ↑ Tew Kai, E.; Rossi, V.; Sudre, J.; Weimerskirch, H.; Lopez, C.; Hernandez-Garcia, E.; Marsac, F.; Garcon, V. ; Top marine predators track Lagrangian coherent structures ; Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA (PNAS) 106 ; 8245-8250 (2009) ; doi:10.1073 ; pnas:0811034106 - Voir le résumé ou l'étude (38 pages, PDF, en anglais).
- ↑ »MV Africa Shell (1939)«. Wrecksite. Pridobljeno 29. decembra 2020.
- ↑ »Motor Vessel AFRICA SHELL built by George Brown & Co. (Marine) Ltd in 1939 for Shell Company of East Africa Ltd. - Anglo-Saxon Petroleum Co. Ltd., London, Tanker«. clydeships.co.uk.
- ↑ Dove, Captain Patrick (1. januar 1940). »I WAS GRAF SPEE'S PRISONER!«. Withy Grove Press – prek Amazon.
- ↑ »I Was There! - Our Ships were Sunk by the 'Graf Spee' - The War Illustrated«. thewarillustrated.info. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2020. Pridobljeno 12. decembra 2023.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Japanese Submarines at Madagascar and the Mozambique Channel
- Beach, Chandler B., ur. (1914). . . Chicago: F. E. Compton and Co.
| Splošno | |
|---|---|
| Drugo | |
