Besedna vrsta: Razlika med redakcijama
Oznaki: vrnjeno vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.142.120.121 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp Oznaki: vrnitev vrnjeno |
||
Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
Vrste: |
Vrste: |
||
* [[samostalnik]]: knjiga, veselje, mati, regrat ... |
* [[samostalnik]]: knjiga, veselje, mati, regrat ... |
||
* [[samosalniški |
* [[samosalniški zaimek]]: jaz, njega, kdo ... |
||
* [[posamostaljena pridevniška beseda]]: dežurni, modri, pisalni, žvečilni ... |
* [[posamostaljena pridevniška beseda]]: dežurni, modri, pisalni, žvečilni ... |
||
Redakcija: 13:09, 6. november 2021
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi. Slovenščina pozna po Slovenskem pravopisu 2001 devet besednih vrst: samostalniško besedo, pridevniško besedo, glagol, prislov, predlog, členek, veznik, medmet in povedkovnik. Sicer različni jezikoslovci navajajo različno število besednih vrst, zlasti povedkovnika marsikateri jezikoslovec ne šteje za samostojno besedno vrsto.
Predmetnopomenske besedne vrste
Samostalniška beseda
Posredno ali neposredno poimenujejo bitja, stvari in pojme. Vrste:
- samostalnik: knjiga, veselje, mati, regrat ...
- samosalniški zaimek: jaz, njega, kdo ...
- posamostaljena pridevniška beseda: dežurni, modri, pisalni, žvečilni ...
Pridevniška beseda
Vrste:
- pridevnik:
- vrstni: slovenski ...
- svojilni: sosedov, gospejin ...
- lastnostni (kakovostni): bel-a, -o, vroč-a, -e, zelen-a, -o ...
- števnik:
- glavni: ena, sto ...
- vrstilni: prvi, triindvajseti ...
- ločilni: petero/peter ...
- nedoločni : nekaj ...
- množilni: peteren ...
- pridevniški zaimek (ločimo svojilni, povratno-svojilni, vprašalni, oziralni, kazalni, nedoločni in celostni pridevniški zaimek): naš-a, -e, takšen, takšn-a, -o ...
Glagol
Glagol je besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka. Sam glagol izraža: dejanje, dogajanje, obstajanje, stanje, zaznavanje,...
Primeri: delati, sedeti, videti ...
Povedkovnik
Med povedkovnike sodijo nepregibne besede, ki v stavku tvorijo povedkovo določilo: všeč, treba, mar ...
Prislov
Vrste prislovov:
- Krajevni prislovi (vprašalnice kje, kod, kam ... ): zunaj, zgoraj, doma ...
- Časovni prislovi (vprašalnica kdaj): danes, včeraj, zgodaj, popoldne ...
- Prislovi vzročnosti (vprašalnici zakaj, kljub čemu): zakaj ...
- Lastnostni prislovi (vprašalnice kako, koliko, kolikokrat, kolikič, glede na kaj ...): okusno (je bilo), (bila je oblečena) dobro, hitro (je odpeljal), ...
Slovnične besedne vrste
Predlog
Nepregibna beseda, ki izraža odnose med besedami stavka
Primeri: k-h, s-z, na, v, iz, za, na...
h se piše pred mehkonebnima fonemoma g in k
k pa se piše pred vsemi ostalimi črkami abecede
s pišemo pred nezvenečimi nezvočniki: c č f h k p s š t; ali (ta suhi škafec pušča)
z pišemo pred zvenečimi nezvočniki: b d g z ž, zvočniki: m n r l j v in samoglasniki.
Veznik
Vezniki povezujejo besede in stavke.
Primeri: ki, ko, ker, da, če, čeprav, in, ampak, zato, vendar ...
Členek
S členkom spreminjamo pomen celotne povedi. Po členku se ne moremo vprašati. Členki niso samostojni stavčni členi.
Primeri: tudi, le, seveda, že, menda ...
Medmet
Medmeti (interjekcije) so besede stavki – pastavki. Izražajo človekovo razpoloženje, posnemajo naravne glasove ipd.
- Razpoloženjski medmeti izražajo začudenje, ravnodušje, nejevoljo, veselje... Ker so pastavki, je za njimi glasovni premor, v pisavi pa vejica. Iz nekaterih razpoloženjskih medmetov se izpeljujejo glagoli (jav - javkati).
- Posnemovalni medmeti posnemajo glasove človeka, živali, naprav ... Pogosto so iz njih izpeljani glagoli. Ob glagolih oglašanja pa se medmet sprevrže v povedkovnik (Puška je rekla bum).