Besedna vrsta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi. Slovenščina pozna po Slovenskem pravopisu 2001 devet besednih vrst: samostalniško besedo, pridevniško besedo, glagol, prislov, predlog, členek, veznik, medmet in povedkovnik. Sicer različni jezikoslovci navajajo različno število besednih vrst, zlasti povedkovnika marsikateri jezikoslovec ne šteje za samostojno besedno vrsto.

Predmetnopomenske besedne vrste[uredi | uredi kodo]

Samostalniška beseda[uredi | uredi kodo]

Posredno ali neposredno poimenujejo bitja, stvari in pojme. Vrste:

Pridevniška beseda[uredi | uredi kodo]

Vrste:

  • pridevnik:
    • vrstni: slovenski ...
    • svojilni: sosedov, gospejin ...
    • lastnostni (kakovostni): bel-a, -o, vroč-a, -e, zelen-a, -o ...
  • števnik:
    • glavni: ena, sto ...
    • vrstilni: prvi, triindvajseti ...
    • ločilni: petero/peter ...
    • nedoločni : nekaj ...
    • množilni: peteren ...
  • pridevniški zaimek (ločimo svojilni, povratno-svojilni, vprašalni, oziralni, kazalni, nedoločni in celostni pridevniški zaimek): naš-a, -e, takšen, takšn-a, -o ...

Glagol[uredi | uredi kodo]

Glagol je besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka. Sam glagol izraža: dejanje, dogajanje, obstajanje, stanje, zaznavanje,...

Primeri: delati, sedeti, videti ...

Povedkovnik[uredi | uredi kodo]

Med povedkovnike sodijo nepregibne besede, ki v stavku tvorijo povedkovo določilo: všeč, treba, mar ...

Prislov[uredi | uredi kodo]

Vrste:

  • Krajevni prislovi (vprašalnice kje, kod, kam ... ): zunaj, zgoraj, doma ...
  • Časovni prislovi (vprašalnica kdaj): danes, včeraj, zgodaj, popoldne ...
  • Prislovi vzročnosti (vprašalnici zakaj, kljub čemu): zakaj ...
  • Lastnostni prislovi (vprašalnice kako, koliko, kolikokrat, kolikič, glede na kaj ...): dobro (je bilo), (bila je oblečena) okusno, hitro (je odpeljal), ...

Slovnične besedne vrste[uredi | uredi kodo]

Predlog[uredi | uredi kodo]

Primeri: k-h, s-z, na, v, iz ...

h se piše pred mehkonebnima fonemoma g in k

k pa se piše pred vsemi ostalimi črkami abecede

s pišemo pred nezvenečimi nezvočniki: c č f h k p s š t

z pišemo pred zvenečimi nezvočniki: b d g z ž, zvočniki: m n r l j v in samoglasniki

Veznik[uredi | uredi kodo]

Vezniki povezujejo besede in stavke.

Primeri: ki, ko, ker, da, če, čeprav, in, ampak, zato, vendar ...

Členek[uredi | uredi kodo]

S členkom spreminjamo pomen celotne povedi. Po členku se ne moremo vprašati. Členki niso samostojni stavčni členi.

Primeri: tudi, le, seveda, že, menda ...

Medmet[uredi | uredi kodo]

Medmeti (interjekcije) so besede stavki – pastavki. Izražajo človekovo razpoloženje, posnemajo naravne glasove ipd.

  • Razpoloženjski medmeti izražajo začudenje, ravnodušje, nejevoljo, veselje... Ker so pastavki, je za njimi glasovni premor, v pisavi pa vejica. Iz nekaterih razpoloženjskih medmetov se izpeljujejo glagoli (jav - javkati).
  • Posnemovalni medmeti posnemajo glasove človeka, živali, naprav ... Pogosto so iz njih izpeljani glagoli. Ob glagolih oglašanja pa se medmet sprevrže v povedkovnik (Puška je rekla bum).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]