Podredje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Podredje je zveza dveh povedi ki sta sestavljeni iz odvisnikov in povedkov glavnega stavka.

Vrste odvisnikov[uredi | uredi kodo]

  • Osebkov odvisnik - gre za odvisnik, ki opravlja funkcijo osebka. Po njem se vprašamo z vprašalnicama kdo ali kaj. (Primer: Kdor želi, lahko zapusti sobo.)
  • Predmetni odvisnik - gre za odvisni stavek, ki je speljan iz predmeta. Po predmetnem odvisniku se vprašamo z ustrezno ne-imenovalniško vprašalnico (koga/česa, komu/čemu, koga/kaj, o kom/o čem, s kom/s čim) in nadrejenim stavkom. (Primer: Želim si, da bi čim prej odšli domov.)
  • Krajevni odvisnik - gre za stavek, ki je nastal iz prislovnega določila kraja. Po njem se vprašamo z ustrezno vprašalnico (kam, kje, od kod, do kod, kod) in nadrejenim stavkom. (Primer: Pojdi, kamor želiš.)
  • Časovni odvisnik - je odvisni stavek, ki je nastal iz prislovnega določila časa. Po njem se vprašamo z vprašalnico kdaj in glavnim stavkom. (Primer: Obišči nas, ko boš imel čas.)
  • Načinovni odvisnik - je odvisnik, izpeljan iz prislovnega določila načina. Po njem se vprašamo z vprašalnico kako in nadrejenim stavkom (Odšel je, ne da bi se poslovil.)
  • Vzročni odvisnik - je odvisnik, ki je nastal iz prislovnega določila vzroka. Po njem se vprašamo z vprašalnico zakaj in nadrejenim stavkom. (Primer: Težko hodim, ker me boli gleženj.)
  • Prilastkov odvisnik - je odvisni stavek, ki je nastal iz prilastka. Po prilastkovem odvisniku se vprašamo z vprašalnicami kateri, kakšen ali čigav ter nadrejenim stavkom. (Primer: Sošolec, ki sedi ob meni, je včeraj zbolel.)
  • Namerni odvisnik - Po namernem odvisniku se vprašamo z vprašalnicami čemu ali s katerim namenom ter glavnim stavkom. (Primer: Vzkliknila je, da bi opozorila na nevarnost.)
  • Pogojni odvisnik - Po pogojnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico pod katerim pogojem ter glavnim stavkom. (Primer: Žarnica sveti, če je električni krog sklenjen.)
  • Dopustni odvisnik - Po dopustnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico kljub čemu ter glavnim stavkom. (Primer: Čeprav me je hudo bolela glava, sem odšla v šolo.)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]