Podredje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Podredje je zveza dveh stavkov večstavčne povedi, ki sta povezana podredno - En stavek je neodvisen in ga imenujemo glavni (nadrejeni) stavek, drug stavek pa je odvisen od glavnega, zato ga imenujemo odvisni stavek (odvisnik). Odvisni stavek opravlja vlogo stavčnega člena. Po njem se vprašamo z ustrezno vprašalnico in nadrednim stavkom (primer: Odšel je, ker je bilo že pozno. - Zakaj je odšel?).

Med odvisnim in glavnim stavkom brez izjeme zapisujemo vejico.

Vrste odvisnikov[uredi | uredi kodo]

  • Osebkov odvisnik - gre za odvisnik, ki opravlja funkcijo osebka. Po njem se vprašamo z vprašalnicama kdo ali kaj. (Primer: Kdor želi, lahko zapusti sobo.)
  • Predmetni odvisnik - gre za odvisni stavek, ki je speljan iz predmeta. Po predmetnem odvisniku se vprašamo z ustrezno neimenovalniško vprašalnico (koga/česa, komu/čemu, koga/kaj, o kom/o čem, s kom/s čim) in nadrejenim stavkom. (Primer: Želim si, da bi čim prej odšli domov.)
  • Krajevni odvisnik - gre za stavek, ki je nastal iz prislovnega določila kraja. Po njem se vprašamo z ustrezno vprašalnico (kam, kje, od kod, do kod, kod) in nadrejenim stavkom. (Primer: Pojdi, kamor želiš.)
  • Časovni odvisnik - je odvisni stavek, ki je nastal iz prislovnega določila časa. Po njem se vprašamo z vprašalnico kdaj in glavnim stavkom. (Primer: Obišči nas, ko boš imel čas.)
  • Načinovni odvisnik - je odvisnik, izpeljan iz prislovnega določila načina. Po njem se vprašamo z vprašalnico kako in nadrejenim stavkom (Odšel je, ne da bi se poslovil.)
  • Vzročni odvisnik - je odvisnik, ki je nastal iz prislovnega določila vzroka. Po njem se vprašamo z vprašalnico zakaj in nadrejenim stavkom. (Primer: Težko hodim, ker me boli gleženj.)
  • Prilastkov odvisnik - je odvisni stavek, ki je nastal iz prilastka. Po prilastkovem odvisniku se vprašamo z vprašalnicami kateri, kakšen ali čigav ter nadrejenim stavkom. (Primer: Sošolec, ki sedi ob meni, je včeraj zbolel.)
  • Namerni odvisnik - Po namernem odvisniku se vprašamo z vprašalnicami čemu ali s katerim namenom ter glavnim stavkom. (Primer: Vzkliknila je, da bi opozorila na nevarnost.)
  • Pogojni odvisnik - Po pogojnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico pod katerim pogojem ter glavnim stavkom. (Primer: Žarnica sveti, če je električni krog sklenjen.)
  • Dopustni odvisnik - Po dopustnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico kljub čemu ter glavnim stavkom. (Primer: Čeprav me je hudo bolela glava, sem odšla v šolo.)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]