Priredje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Prirédje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Priredje, sestavljeno iz natanko dveh stavkov, je zaprto priredje, priredje iz več stavkov pa odprto priredje. Stopnjevalno priredje vrste ne samo – ampak tudi je vedno zaprto priredje, prav tako tudi protivno, pojasnjevalno ter posledično oz. sklepalno priredje. Odprta priredja pa so vezalno, stopnjevalno priredje vrste ne – ne (– ne) in ločno priredje oblike (ali) – ali


Vrste priredij[uredi | uredi kodo]

- Vezalno priredje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov, ki izražajo soobstajanje, zaporedje ali sočasnost. Vezniki so: in, pa, ter. Vejice ni.

- Stopnjevalno priredje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek stopnjuje neko dejanje iz osnovnega stavka. Veznika sta: ni le, temveč tudi. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.

- Ločno priredje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek nam ponudi izbiro iz osnovnega stavka. Veznika sta: ali, ali-ali. Vejice ni.

- Protivno priredje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek nasprotuje trditvi iz osnovnega stavka. Vezniki so: a, toda, vendar, pa, ampak, temveč, samo, marveč. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.

- Pojasnjevalno priredje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek nam pojasni nek dogodek iz osnovnega stavka. Vezniki so: saj, kajti, namreč, zakaj, to je. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.

- Posledično priredjeje zveza posledice in vzroka. vezniške besede so: Veznik je: zato, zatorej. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.

- Vzročno priredje Dopolnjujoči stavek nam pove zakaj se je zgodil dogodek v osnovnem stavku. Veznik je: zakaj, saj, sicer, kajti. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.

- Sklepalno priredje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek je sklep nečesa iz osnovnega stavka. Vezniki so: torej, zatorej, potemtakem. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.