Pridevniški zaimek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pridevniški zaimek je zaimenska beseda, ki zaznamuje svojino, vrsto, lastnost/kakovost ali količino in zamenjuje pridevnik. V spolu, sklonu in številu se ravnajo po samostalniku, na katerega se nanašajo.[1]

Vrste pridevniških zaimkov[uredi | uredi kodo]

Ločimo naslednje vrste pridevniških zaimkov[1]:

  • svojilni (moj, tvoj, najin, njihov ...)
  • povratni svojilni (svoj)
  • kazalni: (ta, tisti, oni, tak, tolikšen, tistile, le-ta ...)

Slovenščina sodi (podobno kot npr. latinščina) med jezike, ki imajo tri vrstne kazalne zaimke, med katerimi oblika ta kaže na bližnji, tisti na bolj oddaljeni in oni na najbolj oddaljeni predmet (stvar, razmere itn.); oddaljenost se nanaša na prostor, čas oziroma predstavo v zavesti.[2][3] Pri neposredno kazalnih zaimkih se uporablja členek le, ki v celi sklanjatvi ostane nespremenjen (npr. tale, temule ...).[4] Če je členek na začetku zaimka, pišemo vezaj za členkom le: le-ta, le-oni.[1]

  • vprašalni (kateri, kakšen, čigav ...)
  • oziralni (kateri, čigar, kolikor ...)[5]
  • nedoločni (nekakšen, marsikateri ...)
  • popolni (vsak, ves, oba ...)
  • poljubnostni (kak(šen), koliko ...)
  • mnogostni (marsikateri, precej, mnogo ...)
  • oziralni poljubnostni (kakršenkoli, čigarkoli ...)
  • nikalni (nikakršen, nič ...)
  • drugostni (drugačen, drug ...)
  • istostni (enak, isti ...)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Žepna slovnica slovenskega jezika za vsakdanjo rabo, Ljubljana: Jutro, 2008, str. 65–68.
  2. Toporišič, Jože (1984). Slovenska slovnica: Pregledana in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja str. 276.
  3. Cazinkić, Robert (2000). »Oziralni prilastkovi odvisniki«. Jezik in slovstvo. Zv. 46, št. 1–2. Ljubljana. str. 29–40. ISSN 0021-6933. (COBISS).[mrtva povezava]
  4. Maldžijeva V., Topolinjska Z., Đukanović M., Piper P.: Južnoslovenski jezici. Beograd. Beogradska knjiga, 2009, str. 287.
  5. Kordić, Snježana (1995). Relativna rečenica (PDF). Znanstvena biblioteka Hrvatskog filološkog društva ; 25. Zagreb: Matica hrvatska & Hrvatsko filološko društvo. str. 366. doi:10.2139/ssrn.3460911. ISBN 953-6050-04-8. LCCN 97154457. OCLC 37606491. OL 2863536W. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. septembra 2013. Pridobljeno 2. marca 2013.