Hagija Sofija

Za vzhodnorimsko cerkev z istim imenom v Solunu glej Hagija Sofija v Solunu.

Hagija Sofija
Ayasofya
Hagija Sofija
Položaj Hagije Sofije na karti Istanbula
Splošni podatki
Tip	bizantinska krščanska stolnica (537–1204) katoliška stolnica (1204–1261) grška pravoslavna stolnica (1261–1453) osmanska mošeja (1453–1931) muzej (1935–danes)
Lokacija	Istanbul Fatih,  Turčija
Koordinati	41°00′31″N 28°58′48″E
Začetek gradnje	532
Dokončano	537
Naročnik	Justinijan I.
Lastnik	Republika Turčija
Projektiranje in gradnja
Arhitekt	Izidor iz Mileta Antemij iz Trala
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: Zgodovinska območja Istanbula
Tip	Kulturni
Kriteriji	i. ii. iii. iv
Razglasitev	1985 (9. zasedanje)
ID #	356
Regija	Evropa in Severna Amerika

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Istanbul, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Cerkev so začeli graditi za časa vladavine cesarja Justinijana I., leta 532, dokončana je bila v petih letih do leta 537. V njej se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki, in kronanje vzhodnorimskih cesarjev. Po padcu Carigrada je leta 1453 sultan Mehmed II. cerkev preuredil v mošejo. Po osmanski osvojitvi Vzhodnorimskega cesarstva je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva. Po prihodu Kemala Ataturka na oblast so jo leta 1935 vzporedno s siceršnjo sekularizacijo države preuredili v muzej. Julija 2020 je nato turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan podpisal odlok, s katerim je znova postala mošeja.

Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je v sklopu zgodovinskih predelov Istanbula vključena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Včasih jo imenujejo celo osmo čudo sveta.

 Arhitektura

Tloris

Hagija Sofija s Trga sultana Ahmeta (nekdanjega Avgusteja)

Hagija Sofija je eden bolje ohranjenih primerov bizantinske arhitekture. Notranjost cerkve je okrašena z mozaiki in barvnimi kamnitimi stebri. Prvoten umetniški okras zgradbe je bil tako bogat, da je cesar Justinijan izjavil "Solomon, prehitel sem te!" Sam Justinijan je skrbel za izvedbo gradnje cerkve, ki je bila zgrajena v petih letih s pomočjo gradbenega materiala iz Egipta in drugih provinc države. Izgradnja takšnega objekta v petih letih je velik inženirski dosežek, saj so manjše monumentalne cerkve zahodnoevropske romanike in gotike gradili tudi po več stoletij. Vse do izgradnje stolnice sv. Marije v Sevilji 1000 let kasneje je bila Hagija Sofija največja krščanska cerkev na svetu.

Arhitektura, ki predstavlja vrh poznoantične arhitekture, je znana zaradi svojega vpliva na arhitekturo pravoslavnih kot tudi katoliških krščanskih cerkva in islamskih mošej.

Prostoren interier ima razčlenjeno strukturo. Cerkveno ladjo pokriva središčna kupola, katere svetla višina stropa od tal je 55,6 m. Kupola je postavljena na lanterno (svetlobnico), sestavljeno iz štiridesetih oken. Notranjost strukture je pokrita z večbarvnimi kamni, marmorji, poslikavami in zlatimi mozaiki.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Hagija Sofija v Wikimedijini zbirki