Sadje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 20:05, 8. december 2020

Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in zelenjavo je zabrisana. Sadje ima običajno več sadnega sladkorja (fruktoze) in raste na večletnih rastlinah. Botanično nastane sadež iz cveta, zelenjava pa iz drugih delov rastline. Paprika, kumarica in buča nastanejo iz cveta, vendar zaradi male količine sadnega sladkorja sodijo med zelenjavo. Nasprotno velja za rabarbaro; kljub temu da uporabimo pecelj, sodi med sadje.

Sestavine

Sadje vsebuje veliko vitaminov, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Največ je vode:

voda: 75–95 %.
ogljikovi hidrati: 5–20 %; prevladujejo fruktoza (sadni sladkor), glukoza, celuloza in pektinske snovi.
sadne kisline: 0,1–5 %; jabolčne, citronske, akorbinske kisline.
esencialne aminokisline – gradniki beljakovin.
lipidi: od 0,3 do 1,0%, v lupinskem sadju pa do 64 %.
vitamini: C, A, vitamini B2 kompleksa.
minerali: Ce, P, Fe, Na, K, Mg, Ca, Ka, Al

Vrste sadja

koščično sadje: češnja, breskev, marelica, sliva, višnja, nektarina, granatno jabolko
pečkasto sadje: jabolka, hruška, kaki, kutine, nešplje
jagodičasto sadje: borovnica, grozdje, jagoda, malina, ribez, robide, brusnice, kosmulje
lupinasto sadje: orehi, lešniki, kostanj, mandlji, pistacije, indijski oreh
južno sadje-agrumi: limone, pomaranče, grenivke, mandarine, citrone
južno sadje-drugo: kivi, smokve, rožiči, datlji, kokosov oreh
tropsko-eksotično sadje: banana, ananas, mango, papaja, avokado, gvajava

Izdelki iz sadja

Sadni sokovi (bistri, motni, kašasti),
Zmrznjeno sadje,
Suho sadje,
Kompoti,
Marmelade
Prelivi
Sadni žele.
pite

Shranjevanje in konzerviranje

Shranjevanje v hladilnicah (nižje temperature, ustrezna vlažnost),
Zmrzovanje (je zelo dober postopek konzerviranja, ker sadju ne spremeni hranilne vrednosti),
Sušenje sadja (samo na zraku ali v biosušilnikih s pomočjo višje temperature),
Konzerviranje (pasterizacija) s sladkorjem,

Zunanje povezave

Poglejte si besedo sadje ali Sadje v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sadje.

Ta članek o prehrani je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[Slika:Berries in Berlin.jpg|thumb|280px|Sadje]]
 [[Slika:La Boqueria.JPG|thumb|280px|Stojnica s sadjem na [[Barcelona|barcelonski]] [[tržnica|tržnici]]]]
+{{več sklicev}}
 '''Sadje''' je naziv za [[človek]]u užitne [[plod]]ove različnih [[drevo|dreves]] in [[grm]]ov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in [[zelenjava|zelenjavo]] je zabrisana. Sadje ima običajno več sadnega sladkorja ([[fruktoza|fruktoze]]) in raste na večletnih [[rastlina]]h. [[Botanika|Botanično]] nastane sadež iz [[cvet]]a, zelenjava pa iz drugih delov rastline. [[Paprika]], [[kumarica]] in [[buča]] nastanejo iz cveta, vendar zaradi male količine sadnega sladkorja sodijo med zelenjavo. Nasprotno velja za [[rabarbara|rabarbaro]]; kljub temu da uporabimo pecelj, sodi med sadje.